Utrinki: Po grapi Za Vratam, na Pastirce in na Kamniško sedlo

Včeraj (ponedeljek, 19. oktobra) po grapi Za Vratam in po lovski poti levo nad Pastirce, na Sedlo in nazaj do Jermance. Pravzaprav nisem nameraval dlje kot do pod Vrat, zasnežene in spolzke trave tam okoli in višje na Planjavskih zelenicah te dni niso ravno najbolj primerne za pohajkovanje. Zanimal me je le kakšen udobnejši prehod čez ruševje, ki nad gozdnatim delom pri vstopu v grapo kakšnih dvesto metrov pod Vratami straži dostop in nagaja obiskovalcem. Upal sem, da najdem obvoz po levi strani pod skalami.

Pot je bila idealno suha in kopna, enkrat sem jo za nekaj metrov zgrešil (bi znalo biti, da to ni kaj posebno neobičajnega v teh koncih). Kljub temu sem dokaj hitro prišel do višine približni 1480 metrov, kjer se začne prvi (krajši) prehod čez ruševje (značilen možic na ostanku drevesa). Že prejšnjič sem opazil, da se tu levo ocepi steza, ki prečno pelje v smeri proti Pastircem. Sledil sem ji po strmih gozdnih in travnatih vesinah. Čez kakšnih 100 metrov je v skali klin, malo naprej pa od časa in vremena utrujena lesena lestev, ki pomaga do skoraj navpične zatravljene skalne stopnje z lepimi stopinjami. Prehod ni posebej težak, le kar solidno izpostavljen se mi je zdel. Sestop po njem je precej bolj neroden, kot vzpon. Na vrhu je manjša rama, od tam naprej pa gre pot po bolj položnem gozdu.

Sestopil sem se nazaj do možica in nadaljeval še kakšnih sto višinskih metrov do kraja, kjer sem spomladi nadaljeval naravnost navzgor. Ruševje mi je tedaj resno zagrenilo napredovanje v smeri grape oziroma sedelca Vrata. Tudi tukaj preči rešilna pot levo in skoraj vodoravno po pobočju do škrbinice, na kateri se odpre pogled proti Kamniškem sedlu. In tudi pogled v pravo zimo, s snegom do vrha čevljev. Ruševje navzgor pod stenico in v smeri proti Vratami je bilo od težkega, mokrega snega krepko upognjeno in prepleteno, zato sem raziskovanje prehoda tam čez za ta dan opustil. Po dobro sledljivi (a bolj malo uhojeni) poti sem se spustil proti Pastircem in se nato povzpel še na Sedlo. Malo je pihalo, na vrhu je sicer moker sneg že pričenjal po malem zmrzovati. Zato v oblačnem vremenu nisem kaj dolgo čakal na razglede in sem jo po zasneženi, drseči in ponekod blatni poti hitro pobrisal v dolino.

Sneg se je končal malo nad Pastirci. Srečal sem štiri obiskovalce.

Prehod na spodnjem delu grape Za Vratam. Jeklenice so deloma potrgane, a jih v takih razmerah ne rabiš.

Ponekod res lepa steza.

Možic na ostanku drevesa pri spodnji prečni poti.

Klin na skali v strmih travah na spodnji poti.

Nekoliko utrujena lestev.

Strm zatravljen skalnat skok.

Zgornja prečna pot se prične pri ruševju  na približno 1580 metrih.

Čez škrbinico iz kopnega v sneg.

Kamniško sedlo iz redkeje uporabljene perspektive.

Zasnežena potka se konča nad Pastirci.

Planjava s sedla.

Pogled proti severo zahodu.

Ojstrica.

Kamniški Dedec se je sončil.

Pot s sedla.

Jesenske barve v Bosovi grapi.

Sled.