Utrinki: Begunjščica po Osrednji grapi

Danes po Osrednji grapi gor in po Šentanskem plazu dol.

V poznem jutru me je presenetilo sonce, ki ga glede na napoved nisem pričakoval. Zato je bilo že skoraj poldne, ko sem zakoračil po snegu, prijazno razsvetljenem s sončnimi žarki. Začuda sem, na tej obljudeni gori za hip naletel na trenutek, ko na celotnem plazu ni bilo videti nikogar. Sneg do pod zadnje postaje je kompakten, a mehak in višje gori suh, odličen tako za smučanje in hojo. Po strmini pod grapo se je udiralo največ do sredine čevlja, v glavnem še manj, sem ter tja sem z veseljem uporabil stopinje enega ali dveh predhodnikov. Bolj poredko sicer, ker jih je v glavnem zasul sneg.

Ožji del grape je lepo zalit in trd, a ne preveč, stopinje so se tu le slutile. Izstop na vrhu je relativno neproblematičen, večjih opasti na tem delu ni, so pa na nekaterih drugih mestih. Snega je veliko, na vrhu ni bilo videti kamna na katerem so oznake vrhov, ki se od tu vidijo. Iz območja planinskega doma na Zelenici se je do vrha slišala glasna narodno zabavna glasba. Ko je sonce izginilo za oblaki, je potihnila.

Sestop po Šentanskem plazu se začne po nekakšni udobni nameteni polički na levi strani, gledano navzdol. Držal sem se bolj pri bregu, ker mi ni bilo čisto jasno, koliko je bila sploh stabilna, nato pa poševno prečkal v desno pod skale in nadaljeval po običajni smeri. Sneg se je tukaj malo bolj prediral, včasih celo nekoliko nepredvidljivo. Malo pred četrto sem bil na nekdanjem smučišču. Po njem so se v veliki vnemi vzpenjali popoldanski, pošihtovski turni smučarji. Kar veliko jih je bilo.

Vreme vsestransko: na začetku sonce, potem megla, na vrhu visoka oblačnost in nekaj vetra severnih smeri. Pri sestopu, že v območju nekdanje žicnice je od kdove kje prihrumel celo mali snežni viharček, ki je k sreči pojenjal v nekaj minutah. En cepin in dereze so v teh razmerah seveda smiselne, dva cepina v ožjem delu grape pa pravzaprav tudi nista odveč.

Vse skupaj nažalost kratko, a dan je bil pravzaprav imeniten!

Sonce na praznem plazu.

Šentanski plaz - kot sredi zime.

Malo pod zogrnjo postajo se odpre pogled proti grapi.

Sonce je vabilo gor.

V ožjem delu grape je trdo, pa ne preveč. Stopinje so se le slutile.

Udiranja v zgornjem delu skoraj da ni bilo.

Košutica in Velki vrh, vmes Hajnževo sedlo, desno Begunjska Vrtača.

Vrh Begunjščice (Veliki vrh).

Ponekod so opasti.

Sestop po Šentanskem plazu se začne po udobnem snežnem zametu na levi strani.

Še zadnji pozdrav soncu, preden sem poniknil v senco Šentanca.

Zalite severne vesine Begunjske Vrtače.

Imeniten pogled na Vrtačo, Zelenjak, Palec in dolinico Suho ruševje.

Stolpiči Na Možeh.

Za posladek mali in kratek snežni viharček.

Sled.