Utrinki: Čez Najnar štant na Korošico

Včeraj (sreda, 21. oktobra) čez Najnar štant in Petkove njive na Korošico in nazaj. Odcep lovske poti je še vedno na višini približno 1000 metrov, le korenina, ki je leta služila za orientir, je že nekoliko trhla. Malo preden se pot prevali na zahodno pobočje, je treba na dvakrat prečiti zemljato grapo, v kateri se za nekaj metrov pot skoraj izgubi. In ker ima grapa spodaj nepredvidljiv iztek, sem tam hodil precej previdno.

Nadaljevanje je v stilu lovskih poti. Steza je včasih zatravljena, ponekod izpostavljena nad strmimi travami in gozdnimi strminami, včasih ozka, a ves čas dokaj dobro sledljiva in zelo malo uhojena. V gozdu, čeprav je jesen, ni niti preveč nastlana z listjem. Za spodmoli (jamami, v zadnji so vidni ostanki ognja) sem splezal ostro na desno in navzgor čez kratek previsni prag, pri čemer mi je prijazno pomagala vrvna zanka, že kdove kdaj privezana na korenino. Na skali pod njo k pravi smeri pomaga tudi rdeča črta. Po grapi iz čvrste bele kamnine (tudi tam je spodaj rdeča črta) sem poplezal kakih 25 metrov navzgor (začetnih 5 metrov dobra enka, ostalo lahko) in po stezici zavil levo v gozd. Še nekaj deset metrov in znašel sem se na poti, ki pelje čez skok. Razen omenjenih, drugih tehničnih težav na tej lepi poti ni.

Šraj peski so narejeni za sestop, po desnem robu tik pod steno se mi je zdel vzpon najlažji. Prvi sneg je v ruševju na robu Petkovih njiv. Na drugi strani v grapici, po kateri pelje pot do pogorišča doma, ga je kakih 20 do 30 cm. Dovolj, da sem se med skalami kar nekajkrat udrl do pasu. In bi se še večkrat, če ne bi bilo dan ali dva starih stopinj, na osnovi katerih sem večino tovrstnih pasti lahko pravočasno zaznal. Hvala predhodniku! Sonce, sicer skrito za koprenami, ki mi je pilo energijo na Šraj peskih se je umaknilo megli na Korošici. Pogorela koča je izgledala prav grozljivo, kot bi gledal stare, črno bele slike v vojni bombardiranih hiš.

Počutil sem se nelagodno in sem se dokaj hitro vrnil nazaj na Šraj peske, kjer je še vedno sijalo sonce. Že niže doli v gozdu sem ob mestu odcepa lovske poti zagledal obledel napis "Lovska" s puščico, ki ga gor grede nisem videl. Prav nič se mi ni dalo raziskovati, v kakšnem stanju je skok kakih 100 višincev nižje. Prav tako nisem čutil navdušenja nad obvozom mimo kamna na prusiku od Lijaneje (enkrat dolgo nazaj me je sicer že rešil, tudi tebi hvala, Anton!). Vrnil sem se kar po poti pristopa. Šlo je kot bi mignil, celo sitno dvakratno prečenje grape sem prehodil brez posebnega obotavljanja. Morda zato, ker sem gor grede na kritičnih mestih malo bolj pritisnil z robom podplata in so v zemlji ostali odtisi stopinj, ki so bili nazaj grede prav dobrodošli.

En krasen dan je bil za menoj: sonce, šodri, sneg, megla in ravno pravšnje število možicev na prvinski lovski poti po divjih in osamljenih koncih.

 

Zanimivo kaj vse piše ob poteh.

Odcep za Najnar štant je na približno 1000 m nadmorske višine oziroma kakih 300 metrov potem, ko pot preči grapo.

Stolpiči na mestu, kjer pot preide na zahodno stran.

Strme trave, vsega skupaj trije klini in kakšnih pet ali šest možicev.

Ponekod po slovenskem v spomin delajo grmade, tukaj pa ob steno prislanjajo kole :).

Pogled na Šraj peske...

.. in navzdol po dolini Kamniške Bele.

Tja gor ni treba, to ni prava jama.

Zeleniške špice, kar se jih je videlo.

Mimo tele jame s starim ognjiščem, nato pa desno in navzgor.

Prag ni visok.

Za plezanje pomaga zanka, za pravo smer pa rdeča črta.

Tudi v grapi iz svetlo sivega kamna razveseli rdeča črta.

Končno iz gozda ven.

Ne vem, če je bila letos na Petkovih njivah nogometna tekma.

Grapica proti Korošici, ki pelje iz Petkovih njiv. Ponekod se je grdo udiralo med skale.

Kot bi bila koča uničena v vojni.

Okna v prazno.

Hitro nazaj, na južnem koncu Petkovih njiv se obeta konec mračnjave.

Stena Vežice in Šraj peski.

Dolina Kamniške Bele v soncu.

Napis prevaga. Vrnem se čez Najnar Štant.

Takole izgledajo prvi metri ob napisu: strmo nazvdol, na koncu stenice pa na levo.

Strme trave nad dolino Bele.

Kamniški Dedec na robu oblakov.

Nekaj malega Rzenika se je tudi videlo.

Sled.