Danes sem bil del velike množice, ki se je valila proti Vršiču. S težavo
sem našel zasilno mesto za parkiranje, nato pa sem se priključil
podmnožici, ki je rinila na Slemenovo špico. Pri razpotju na Prednjem
Robičju sem nadaljeval skupaj z delno množico, ki je šla kdove kam,
morda plezat ali pa kot jaz, po Hanzovi na Malo Mojstrovko. Na klinih in
jeklenicah se je število pohodnikov nekako razvleklo, pravzaprav dokaj
malo (okrog 20) jih je bilo tudi na samem vrhu. A so kot na avtobusni
postaji stalno prihajali novi, stari pa odhajali. Le nekaj osebkov nas
je zlezlo na Veliko Mojstrovko, na Zadnji sem pa srečal štiri.
Vreme veličastno, razgledi temu primerni. Vrnil sem se čez Vratca,
melišče ekspres pod njimi deluje b.p., velikemu številu uporabnikov
navkljub. Že od nekdaj se sprašujem, če morda neka prizadevna duša
kamenčke, ki čez dan ob dričanju zdrsnejo v dolino, ponoči pridno
prinese nazaj, jih uredi in pripravi pobočje za naslednji dan?😈
Pot je seveda brez posebnosti (hmmm, v Hanzovi sem videl kar nekaj
odvrženih robčkov; obiskovalci, nikar ne hodite prehlajeni v gore!!). Za
parkirišče višje od Erjavčeve koče na takšne dni pa tega ne bi mogli
reči. V celoti je prezasedeno, avtomobili štrlijo tudi iz vseh mogočih
lukenj in jam.
No comments:
Post a Comment