Utrinki: Begunjščica

Danes na Begunjščico po Šentanskem plazu in nazaj.

Cesta pod nekdanjo žičnico je spodaj ponekod poledenela in rahlo zasnežena, a je dovolj prostora in se da ledu izogibati. Od koče Vrtača sem nadaljeval po planinski poti čez melišče (plaz), kjer je sneg trd, uhojen in brez problemov. Šentanski plaz je spodaj komaj zasnežen, sto ali dvesto metrov višje pa je snega že dovolj za dereze. Več stopinj vodi v glavnem navzdol, a vseeno kar olajšajo vzpon. Zadnjih 100 metrov je sneg precej trd oziroma mestoma poledenel, a so tudi tu sicer bolj plitve sledi, ki niso odveč. Z izjemo spodnjih nekaj sto metrov je Šentanc pravzaprav tak, kot da bi bilo veliko snega.

Razgledi na vrhu so bili prekrasni. Pa tudi z grebena, kjer sem za trenutek vrgel pogled tudi na Parkeljca s soplezalko, ki sta sestopala po Centralni grapi 😃.

Vrnil sem se po isti poti do konca Šentanca, kjer sem dvanajsterke zamenjal za mikro špičke. Servisna cesta, po kateri sem sestopil, je bila splužena in zvožena z ratrakom. 

Spodaj skoraj kopen Šentanski plaz.

Zadnji metri pred izhodom na greben so precej trdi.

Vrh Begunjščice v soncu.

Soseščina: Stol, Svačica, zadaj Ovčji vrh, Vrtače, Zelenjak, Palec.

Julijci pod nebom brez oblačka.

Levo Košutica, desno Veliki vrh, spredaj desno Begunjska Vrtača.

Sijajni stolpi grebena Na Možeh.

Parkeljc s soplezalko sestopata po Centralni grapi.

Za slovo: Vrtača.