Utrinki: Prevalski Stog in še malo naokrog

Včeraj (ponedeljek, 27. januarja). Iz Planine Blato po grapi Bušnica na Planino Krstenica, od tam naprej čez planino Jezerce na Mišeljski preval in na Prevalski Stog. Nato prečenje pod Škednjovcem v Mišeljsko dolino, po njej do zatrepa in nato po levi strani med Vrhom Hribaric in Mišeljskim koncem na prelaz Hribarice. Od tam po Dolini za Debelim vrhom in pod južnimi pobočji Škednjovca nazaj na Planino Jezerce ter na Krstenico. Po lovski poti na Planino Blato.

Cesta na Planino Blato je bila kopna, le zaradi vlage nazaj grede ponekod poledenela (enkrat me je z avtom celo malo zaneslo). Vzpon po Bušnici je bil zanimiv, držal sem se grape (tako svetuje Bojan Ambrožič; če na spletu ne najdeš nič pametnega, se splača pogledati njegov blog), sprva pretežno po desni strani. Zadnjih 100 višinskih metrov je bila grapa poledenela s kakšnim centimetrom snega povrhu, tako da sem si nadel dereze. Po nekaj deset metrih sem imel kamnito - lednega praskanja (zaenkrat še ne priznana podvrst dry toolinga, haha) dovolj in sem se težavam izognil po strmem gozdu ob levi strani grape. Že pripete dereze so na pomrznjeni zemlji prišle še kako prav.

Od Krstenice do Planine jezerce vodi udobna pot, stopinje predhodnika v nasprotno smer so mi pomagale, saj se je po dnu dolinice napihani sneg ugrezal do približno roba čevlja. Z Mišeljskega prevala je do vrha Prevalskega Stoga kakšnih 15 minut lepega, strmega grebena s položnim zaključkom. Dereze so z nekaj centimetrskim ugrezom dobro prijemale. Take razmere imam rajši, kot izrazito trd sneg samo za sprednji dve konici. Na vrhu pa bogastvo razgledov na najlepše konce naših Alp.

V nadaljevanju iz Mišeljskega prevala je bil sneg v glavnem trd, a za hojo po terenu z manj naklonine prijeten. Po dnu Mišeljske doline so bile razmere različne, od trdega snega, pa do napihanega, sem ter tja se je ugrezalo do podkolen. Še bolj se je udiralo v strmem pobočju proti prelazu Hribarice, pretežno napihan sneg je vceloti zakril letni prehod med dvema skalama, ki ga tako ni bilo niti videti. Na Hribaricah in v Dolini za Debelim vrhom so razmere drugačne, kot pred enim tednom. Nekaj centimetrov napihanega snega je prekrilo stare sledove, vidni sta bili le ena sveža smučarska sled in stopinje nekoga z derezami.

Usmeril sem se levo od Lazoviškega prelaza in poiskal prehod do Planine Jezerce (čisto levo, pod Škednjovcem, je najbolje). Povratek na Krstenico po lastnih sledeh je bila samo še formalnost, malo težje pa je bilo v trdi temi najti odcep za lovsko pot, po kateri sem šel prvič. Ob poti so številna padla drevesa iz hude ure pred tremi leti. Vsa so prežagana in s poti odstranjena, tako da težav ni. Kolovoz, ki ga v spodnjem delu preči lovska pot, je ogromen. Vajen sem kolovozov v naših gorah, tako velikega pa še nisem videl. Kdove kakšne zverine se kotalijo po njem...

Dereze sem si pripel za kratek čas v Bušnici in nato pod Mišeljskim prevalom, kjer sem jih tudi snel, ko sem prišel naokrog. Cepina sem rabil za vrh Stoga nato pa še iz zatrepa Mišeljske dolino do Hribaric, tam bolj iz previdnosti.

Pozor, delo v gozdu... ali karkoli že napis pomeni.

Domek za številčno družino.

Bušnica v spodnjem koncu.

Bušnica malo višje zgoraj.

Bušnica v zgornjem delu: poledenelo in pokrito s snegom.

Planina Krstenica.

Škednjovec, Adam in Eva.

Nad Planino Jezerce.

Pogled z Mišeljskega prevala.

Vrh Hribaric in dva lepotca: Škednjovec in Mišeljski konec.

Ogradi in Debeli vrh, spodaj dolinica Planine Jezerce.

Za to strmino se je ugrezalo ravno prav.

Lepo oblikovan pristopni greben Prevalskega Stoga.

Vernar in Tosc, pri dnu slike Planina pod Mišelj vrhom.

Sprehod pod Škednjovcem v Mišeljsko dolino.

Nedotaknjena Mišeljska dolina.

Z Mišeljskega grebena je pred časom očitno priletelo veliko kamenja.

Z novim snegom ozaljšane Hribarice.

Kristali.

Zadaj Tosc, spredaj Prevalski Stog, Eva in Adam in Jezerski Stog.

Eno izmed številnih brezen.

Zanimive sledi. Kod da bi živali imele predolge nohte :).

Za trenutek me je počakal.

Ogromen kolovoz.

Sled.