Utrinki: Kresišče in Murnovec

Včeraj (sobota, 7. marca) iz Srednjega vrha ob potoku Hladnik mimo Koče za Lepim vrhom in planine Grajščica na Kresišče, nato na Murnovec in nazaj.

Avto sva parkirala kakšen kilometer in pol od Srednjega vrha, na ovinku na sredini med prvim in drugim krmiščem. Šlo bi tudi višje, pa ni bilo potrebe, saj se vendar nisva prišla vozit, ampak na turni smuk. Dva avta sta bila pri tretjem krmišču, sledi močnejšega vozila pa so vodile do potoka tik pred Kočo za Lepim vrhom. Pri koči je snega kakšnih 20 ali 30 centimetrov, potem pa z vsakim metrom več. Do Kresišča je vodila sled treh predhodnikov, na smučeh so se delale zoprne cokle. In to kljub temu, da sva prejšnji dan pse temeljito prepojila z razpršilom zoper cokle. Ničvredno. Je pa precej pomagalo, ko sva pod Kresiščem smuči namazala z voskom za ta namen.

Na vrhu Kresišča je bilo toplo, razgledi čudoviti, sonce in brezvetrje. Sneg na zahodnem pobočju je bil nekoliko ojužen a lepo vozen, nekaj malega težav so spodaj delale veje ruševja, ki ni dovolj prekrito s snegom. Eden od treh predhodnikov je skočil še na Grajščico, midva pa čez Planino Grajščica in pod Maloškim Poldnevom do sedelca nad Staro planino in na vrh Murnovca. Vreme se je že precej kvarilo, a na severnem pobočju sva bila v redkem macesnovem gozdu nagrajena z letos kar eksotičnim, globokim pršičem. Nazaj do avta sva smučala kar po poti, saj je bil v bližnjicah po gozdu sneg preveč težak in tudi premalo ga je bilo, da bi pokril vse veje in štore.

Koča za Lepim vrhom.

Snežna idila pod Mojstrovico.

Zoprne cokle, zadaj zahodno pobočje Kresišča.

Pogled s planine Grajščica.

Na vrhu Kresišča je bilo toplo, levo spodaj Grajščica, desno Murnovec.

Greben proti Kepi.

Na pobočju Kresišča.

V idiličnih nedotaknjenih strminah pod Murnovcem se je vreme že kvarilo, pa nič za to.

Tokrat osončena Kepa z Murnovca.

Baško jezero v sosednji Avstriji.

Kresišče.

Globok pršič v macesnovem gozdu na severni strani Murnovca.

Sled.