Utrinki: Adam in Eva

Včeraj v Fužinske gore kar tako. Začel sem na planini Blato in nadaljeval po lovski poti do Krstenice ter naprej čez Planino Jezerce na Adama in Evo. Po isti poti nazaj mimo jezerca in na koncu dolinice po lovski poti pod vzhodnimi pobočji Ogradov do poti Planina v Lazu - Krstenica. Po tej poti do Planine v Lazu nazaj na Planino Blato.

Cesta do Planine Blato je bila kopna, zato pa je bil prvi kilometer lovske poti zoprno poledenel. V območju Krstenice je snega bolj malo, največ v gozdnih in zatišnih legah. Naprej po dolini pa je bilo kakšnih 15 do 20 centimetrov nekaj dni starega in mokrega na nedoločljivo podlago. Vse skupaj se je na precej mestih nepredvidljivo prediralo. Po dolini sem bolj kot pravo smer iskal območja, za katere sem verjel, da se bo manj ugrezalo. Zaradi gaženja in s tem počasnega napredovanja sem se vzpel le na Adama in seveda Evo, zadnjih 100 metrov sem si pripel dereze (12 zob), bolj iz previdnosti. Izkazalo se je, da trdih, za zdrs nevarnih območij ni bilo, sem pa napredoval udobneje. Sneg je bil rahlo pomrznjen le na vrhu Adama (2012m) oziroma Eve (2019m). Starodavna pripovedka o tem, kako sta ta dva vrhova nastala, je bila zapisana v PV 1950/12 in na Gore in ljudje.

Po lastnih stopinjah sem se mimo jezerca vrnil na začetek dolinice. Kjer je najbolj ozko sem čez podrto drevo ostro desno poskušal slediti skoraj opuščeni lovski poti nad dnino Podogradi. Pot sem ter tja ni bila prekrita s snegom in poteka zelo logično, tako da sem se nekako znašel. Razen 20 metrskega sestopa po kopnih, zmrznjenih travah nekje v sredini ni bilo hujših težav. Na veliko jo uporablja divjad, katere sledi v snegu so mi včasih pomagale ugotoviti, kje dejansko poteka. Zadnjih 100 metrov se mi je steza izgubila, zato sem jo ubral kar naravnost skozi gozd do poti za Planino v Lazu. Od tu dalje do Laza je bila še kakšna ura hoje po 15 do 20 cm nedotaknjega novejšega snega.

Na pot za Blato sem prišel malo pred mrakom. Po tem, ko sem od Krstenice naprej ves čaz gazil (običajno do višine čevlja, večkrat do podkolena, nekajkrat se mi je ena noga boleče udrla do konca) sem si na uhojenem kolovozu v gozdu z veseljem obul zimske tekaške čevlje, nataknil mikro derezice in juhuhu v dolino. Špičke so mi koristile, pot je bila v spodnjem delu na precej mestih ledena.

Bilo je sončno toplo, brez vetra. In pravzaprav skoraj prava zima, vključno z brodenjem po celcu. Le odjužen sneg ni bil čisto nič zimski.

Pot je po vetrolomu 2017 urejena, posledice bodo pa še dolgo vidne.

Planina Krstenica.

Zasneženi Adam.

Z desne: Tost, Vernar, zadaj Rjavina, Rž in nato Triglav.

Levo Debeli vrh, nato Hribarice, Škednjovec in zadaj Mišeljski konec.

Ogradi in Debeli vrh.

Jezerski Stog. Lepotec!

Južno bohinjski hribi.

Cik cak do dolini. Iskaje prehodov, kjer se najmanj udira.

Lovska pod na zahodni strani  dnine (konte) Podogradi je ponekod še dobro vidna.

Pot v celoti poteka pod vzhodnim pobočjem Ogradov.

Sled.