Utrinki: Lepi vršič in Kok (Cima Bella in Monte Cocco)

Včeraj (sreda, 4. marca) s smučmi na Lepi vršič in Kok in nazaj.

Na avtocesti je bilo grdo oblačno, a METAR letališče Trbiž (kdo ve, če se steza sploh uporablja) je kazal zadovoljivo bazo oblakov na 6000 čevljih, z nekaj oblaki na 2000 čevljih. Ob pol enajstih je bilo na parkirnem mestu ob gostilni Locanda al Camoscio, pri odcepu za dolinico Pad Tamer kakih 10 avtomobilov. Kot sem kasneje videl, je bila cesta splužena še nekaj sto metrov naprej mimo Agroturismo Rosič. Tam je bilo povsem praznih kar nekaj spluženih, a blatnih parkirišč.

Sled je bila tokrat narejena tudi po gozdni poti mimo stare vasi Kok, zato sem šel kar po njej. Snega je bilo z vsakim metrom več, pod sedlom med Lepim vršičem in Kokom se mi je palica udrla skoraj do ročaja, torej malo manj kot meter. Na vrhu Lepega vršiča sem srečal skupinico Američanov, ki so tja prišli dve minuti pred mano. Odsmučal sem nazaj na sedlo, potem pa s psi še na Kok.

Za jasnino, ki jo je za pozno popoldan napovedal Aladin je bilo še prezgodaj. Oblaki so se trgali in zopet nastajali. A občasni razgledi naokrog so razkrivali pravo zimsko idilo vsenaokrog.

Smučanje z vrha Koka je bila na začetku prava muka. Sneg je bil zelo globok, rahlo moker in težak. Kolikor toliko se je dalo peljati le po najhujši strmini, drugje sem si pomagal s smučinami predhodnikov, da sem se sploh peljal. Enkrat sem naredil manjšo napako, izkopavanje iz globokega celca je trajalo dolgih pet minut. Kakšnih 100 višinskih metrov pod sedelcem je bilo malo manj snega, tako da so zavoji lepo tekli. Okrog pol treh popoldan sem bil med zadnjimi tega dne, pred mano je bilo kakšnih dvajset smučin in še dovolj prostora za nove zavoje. Danes popoldan bo najbrž že vse zvoženo.

Še ne dokonca obnovljena hiša pod opuščeno vasico Kok.

Vrh Lepega vršiča.

Omejen pogled proti Karnijskim alpam.

Kok na druga strani sedelca med Kokom in Lepim vršičem.

Vreme je burno, turna sled zaradi novozapadlega snega gloooboka.

Lepi vršič s Koka.

Pogled proti Zahodnik Julijcem, kolikor ga je pač bilo.

Snega je do vrha pašne ograje.

Včasih se je prikazalo kaj več. V sredini Mangart.

Čeprav malo pozno, zima je!

Sled.