Utrinki: na Janče čez pet grebenov in štiri potoke

Včeraj (sreda, 22.aprila) iz Ceste v Kresnice čez pet grebenov in štiri potoke na Janče in čez Vnajnarje in Grmadnik nazaj. Pričel sem v na parkirišču pri podhodu pod železniško progo. Od Starega gradu (438m) sem čez Besnico nadaljeval na Lazarjev vrh (452m). Na sedlu južno od njega je klopca, za katero sem se po strmem, poraščenem terenu spustil kakšnih 40m navzdol na kolovoz, ki pelje pod grebenom. V bližini je manjše obračališče in lovska preža, med obračališčem in prežo sem po drobni strmi stezički ali stečini našel pot do Gradolskega potoka kakih 100 višinskih metrov nižje. Vhod v dolinico je sicer s severa, a ga zapira stavba s privatnim zemljiščem, kot je zadnjič pojasnil Anže R., lastnik ni navdušen nad prehodi čez svojo parcelo. Pred kratkim je moj prijatelj B. kljub temu poskusil srečo in se je mimo hiše pretihotapil z avtom. Ko sta se z ženo očarana od divjine v teh krajih vračala nazaj, ju je pri avtu čakal lastnik s Kuvaszem, težkim kakšnih 70kg, ki se je trgal z verige. B. in soproga se imata najbrž samo navdušenju nad dolinico, ki sta ga glasno izražala, pa seveda prijaznem pojasnjevanju zahvaliti, da ju je lastnik pustil mimo brez posledic.

Po dolinici sem šel dober kilometer v smeri proti jugu, nato pa na mestu, kjer se malo razširi levo navzgor po z borovnicami zaraščenem grebenu na Veliki Kajert (522m). Tam sem bil malo zamišljen, in sem zgrešil smer in greben, zato sem se moral kakšnih 10 minut vračati. Nadaljeval sem po gozdni cesti na Mali Brovec (610m), nato pa malo nazaj in po traktorskem kolovozu v dolino potoka Gostinca. Kolovoz se konča pri adrenalinsko trhlenem mostu čez potok. Na drugi strani me je pot vodila po pobočjih Lipavčevega griča. Pod grebenom se za nekaj 10 metrov malo zgubi, nato pa preide v stezico. Skočil sem še na Kramarjev hrib (444m), nato pa po stezici grebenu in naprej po kolovozih na Lipavčev grič (642m) ob zaselku Andrejevec.

Po prašnem kolovozu, suhem kot poper sem se spustil proti dolini potoka Slapnica. Vmes se pot odcepi v levo, čez nekaj 100 metrov se konča v grapi, ki sem jo prečil po drobni stezički, ta pa se kmalu razširi v star kolovoz. Ta se čez nekaj sto metrov spusti desno navzdol v grapo, ki se konča pri potoku Slapnica.

Po cesti ob potoku sem šel kakšnih 400 metrov proti jugu, nato pa sem se pri grapi v pobočju na levi strani ceste odločil za vzpod po grebenčku desno od grape. Čeprav je približno na tem mestu na zemljevidu vrisana pot, je nisem našel in sem kakih 150 višinskih metrov nadaljeval po brezpotju navzgor v smeri Bulantinovega hriba, po katerem gre markirana pot na Janče. Že v zgornjem delu pobočja sem naletel na zelo zaraščen kolovoz, ki se je nadaljeval s traktorsko izvedbo, po kateri sem prečil pobočja v smeri proti Jančam, dokler se ni končal. Ker do grebena ni bilo več daleč, sem jo udaril kar popreko čez gozd in v desetih minutah dosegel markirano pot. Do Janč je bila še kakšna ura.

Z Janč sem, pretežno po cesti, nadaljeval na Vnajnarje, nato naprej do Tomaža in preko Grmadnika (569m) v dolino Besnice. Nadaljeval sem ob potoku po Ostrovrharjevi poti in naprej mimo kamnoloma mlinskih kamnov direktno na Stari grad, od koder sem se spustil do avta.

Vsega skupa je zneslo slabih 33 kilometrov in skoraj točno 1900 višinskih metrov vzpona in ravno toliko spusta. Posamezne dele poti sem si ogledal že prej, drugače bi šlo bolj počasi. Razen na bolj obljudenih območjih (Stari grad, Besnica, Janče) nisem srečal prav nikogar. 

Začne se pri podhodu pod progo.

Stopnice iz korenin na poti na Stari grad.

Informacijske table ob poti so zgledno urejene.

V bližini Starega gradu je bil kamnolom mlinskih kamnov.

Ostanki Starega gradu.

Spomenik grofu Ostrovrharju v Podgradu.

Klopca pod Lazarjevim vrhom. Za njo sem šel navzdol.

Obračališče pri Lovski preži. Drobna stezička gre navzdol pri najbližjem dvojnem borovcu..

Komaj vidna stezica pelje do doline Gradolskega potoka.

V dolini je pot sprva kar udobna, kasneje pa za kakšen kilometer skoraj izgine in se nato spet pojavi.

Osamljana in nedotaknjena divjina Gradolskega potoka.

Detajl iz brezpotja proti Velikemu Kajertu.

Proti vrhu Velikega Kajerta.

Temeljito razrito. Od merjascev?

Vrh Velikega Kajerta.

Razgled naprej proti Lipavčevemu griču in Andrejevcu.

Improvizirano lovsko strelišče v dolini Gostince.

Most čez Gostinco. Tokrat me je zdržal.

Odtenek umetnosti polepša rjast koš za smeti.

Proti Lipavčevemu griču je vse zeleno.

Drv bo letos veliko. Nafte pa tudi.

Prašen kolovoz, suh kot poper.

Redko uporabljan kolovoz se konča v grapi. Čez njo pelje stezica.

Sončne košenine v divjini.

Cesta ob potoku Slapnica.

Na Jančah je kar turobno.

Pogled z Janč proti jugu.

Uhh, daleč je še do konca poti.

Pogled na Gabrje pri Jančah.

Pomlad v polnem zamahu.

Vnajnarje.

Govedo na paši pri Tomažu.

Pri Tomažu je pred kratkim gorelo.

Vrh Grmadnika.

Potka proti Besnici po grebenu Grmadnika.

Most čez Besnico.

Struga Besnice je regulirana.

Mlinček. Le kdaj sem ga nazadnje videl?

Tukaj so iz stene dolbli mlinske kamne.

Zadnji sončni žarki na Starem gradu.

Sled.

Prehodi čez potoke in grebene: Besnica in Gradolski potok.

Prehodi čez potoke in grebene: Gostinca in potok Slapnica.

Višinska žiga - žaga.