Danes (petek, 9. oktobra) iz Kosmačevega prevala čez vrh Pri Turnih, mimo bivaka Pri Hanžku na Črno goro in naprej po grebenu čez Lengarjevo glavo, Požar, Rušnato Mlinarico do Požgane Mlinarice. Sestop nazaj po poti do odcepa lovske poti ter po njej v Lengarjev rovt in naprej do avta.
Neobremenjen popoldanski sprehod (začel sem nekaj čez enajsto) po prijaznih gozdnatih vrhovih prvega dela grebena se nepreklicno konča kakih 15 minut od odcepa lovske poti v smeri proti Rušnati Mlinarici. Od tam dalje vodi skozi kdove kdaj obrezano ruševje dobro sledljiva pot, ki pa zahteva nenehno pozornost, včasih tudi povečano pazljivost. Za nagrado pa obiskovalec dobi neopisljivo samoto in divjino ter enkratne poglede na gore nad dolinama Vrata in Kot, ki ju greben deli.
Malo pred Rušnato Mlinarico je zvita jeklenica, ki je že lep čas odtrgana. Tam sem sledil stopinjam in praskam na ruševju proti desni in se hitro znašel v težko prehodni goščavi, iz katere sem se rešil na sedelce. Nazaj grede sem se vzpel na vršiček nad jeklenico in spustil naravnost navzdol do nje. V nadaljevanju je potrebno cikcakanje z ene strani grebena na drugega, pa spusti v sedelca med vršiči grebena, enkrat malo poplezavanja po kratki zajedici z velikimi stopi in oprimki, pa vzponi in sestopi po obraščenih grapicah in previden korak izpostavljenih, a z rušjem ali oprimki dovolj opremljenih poličkah. Pot, še posebej del do Rušnate Mlinarice in malo za njo, ne dovoli oddiha niti za trenutek.
Na vrhu Požgane Mlinarice sem se poigraval z mislijo, da po meliščih pod Cmirom ekspresno sestopim v Vrata, a me je pešačenje do Mojstrane in naprej do Kosmačevega prevala (na 3 ure sem ga ocenil) kaj hitro odvrnilo od tovrstnega naklepa.
Sestopil sem torej nazaj po isti poti do lovske poti. Po njej, že v mraku, pa do Lengarjevega rovta. Biščkov studenec je bil bistveno manj vodnat kot pred tremi dnevi in s prečenjem nisem imel nobenih problemov. Do avta na Kosmačevem prevalu je bilo še slabe štiri kilometre pešačenja.
Na celi poti nisem srečal nikogar. Kot je navedeno v opisih, je pot v zadnji tretjini precej zahtevna, mestoma izpostavljena, a so skrbno "nastavljeni" rušnati oprimki v veliko pomoč. Se mi je zdelo, da posušeni držijo še bolje kot zeleni 😁. Na vsem zadnjem delu poti je nekaj možicev, kar se mene tiče so ravno na pravih mestih. Vedno, ko sem bil v dvomih kako naprej, se je prikazal možic. Palice so mi bile v napoto, tudi zložene na nahrbtniku. V več zapisih sem zasledil, da je svet krušljiv, a včeraj so vsi oprimki v glavnem dobro držali. Je pa res, da je treba biti pozoren. Prav nič prijetno se ne bi počutil, če bi po neumnosti spravil iz ravnotežja kakšno naloženo faparco in jo poslal v dolino.
Pri sestopu sem se ves čas poigraval z mislijo, kako opisati nepozabno doživetje na tem samotnem, dolgem, strmem in izpostavljenem rušnatem grebenu. A se mi je vedno znova in znova vračala le ena sopomenka: prvinsko. Pa naj kar ostane.
Neobremenjen popoldanski sprehod (začel sem nekaj čez enajsto) po prijaznih gozdnatih vrhovih prvega dela grebena se nepreklicno konča kakih 15 minut od odcepa lovske poti v smeri proti Rušnati Mlinarici. Od tam dalje vodi skozi kdove kdaj obrezano ruševje dobro sledljiva pot, ki pa zahteva nenehno pozornost, včasih tudi povečano pazljivost. Za nagrado pa obiskovalec dobi neopisljivo samoto in divjino ter enkratne poglede na gore nad dolinama Vrata in Kot, ki ju greben deli.
Malo pred Rušnato Mlinarico je zvita jeklenica, ki je že lep čas odtrgana. Tam sem sledil stopinjam in praskam na ruševju proti desni in se hitro znašel v težko prehodni goščavi, iz katere sem se rešil na sedelce. Nazaj grede sem se vzpel na vršiček nad jeklenico in spustil naravnost navzdol do nje. V nadaljevanju je potrebno cikcakanje z ene strani grebena na drugega, pa spusti v sedelca med vršiči grebena, enkrat malo poplezavanja po kratki zajedici z velikimi stopi in oprimki, pa vzponi in sestopi po obraščenih grapicah in previden korak izpostavljenih, a z rušjem ali oprimki dovolj opremljenih poličkah. Pot, še posebej del do Rušnate Mlinarice in malo za njo, ne dovoli oddiha niti za trenutek.
Na vrhu Požgane Mlinarice sem se poigraval z mislijo, da po meliščih pod Cmirom ekspresno sestopim v Vrata, a me je pešačenje do Mojstrane in naprej do Kosmačevega prevala (na 3 ure sem ga ocenil) kaj hitro odvrnilo od tovrstnega naklepa.
Sestopil sem torej nazaj po isti poti do lovske poti. Po njej, že v mraku, pa do Lengarjevega rovta. Biščkov studenec je bil bistveno manj vodnat kot pred tremi dnevi in s prečenjem nisem imel nobenih problemov. Do avta na Kosmačevem prevalu je bilo še slabe štiri kilometre pešačenja.
Na celi poti nisem srečal nikogar. Kot je navedeno v opisih, je pot v zadnji tretjini precej zahtevna, mestoma izpostavljena, a so skrbno "nastavljeni" rušnati oprimki v veliko pomoč. Se mi je zdelo, da posušeni držijo še bolje kot zeleni 😁. Na vsem zadnjem delu poti je nekaj možicev, kar se mene tiče so ravno na pravih mestih. Vedno, ko sem bil v dvomih kako naprej, se je prikazal možic. Palice so mi bile v napoto, tudi zložene na nahrbtniku. V več zapisih sem zasledil, da je svet krušljiv, a včeraj so vsi oprimki v glavnem dobro držali. Je pa res, da je treba biti pozoren. Prav nič prijetno se ne bi počutil, če bi po neumnosti spravil iz ravnotežja kakšno naloženo faparco in jo poslal v dolino.
Pri sestopu sem se ves čas poigraval z mislijo, kako opisati nepozabno doživetje na tem samotnem, dolgem, strmem in izpostavljenem rušnatem grebenu. A se mi je vedno znova in znova vračala le ena sopomenka: prvinsko. Pa naj kar ostane.
 |
| Hanžkov bivak. |
 |
| Škrnatarica in Kukova špica nad Vrati. |
 |
| Peričnik se je slišal do grebena. |
 |
| Meter trideset ima premera, pa ga je razklalo kot za šalo. |
 |
| Enkraten sprehod na višini 1400 metrov. |
 |
| Macesni dobivajo najlepšo barvo. |
 |
| Levo Rjavina, zadaj Vrbanove špice in čisto zadaj Begunjski vrh, desno Cmir. V ospredju Požgana in Rušnata Mlinarica in preostanek grebena. |
 |
| Nad dolino Vrat. |
 |
| Veliki in Mali Črlovec pod Škrnatarico in Kukovo špico. |
 |
| Na vrhu Požara. |
 |
| Tukaj pride na greben lovska pot iz Lengarjevega rovta. |
 |
| Odtrgana jeklenica malo pred Rušnato Mlinarico. |
 |
| Preduh na enem izmed vršičkov pred Rušnato Mlinarico. |
 |
| Krajša zajeda z dobrimi oprimki in stopi. |
 |
| Rušnata Mlinarica je že za mano. |
 |
| Pot je bila vrezana v ruševje že davno nazaj. |
 |
| Pogled z vrha Požgane Mlinarice na zatrep Kota. V sredini pod steno in nad macesni je vidna stezička PP. |
 |
| Skalnate gube pod Luknjo pečjo. |
 |
| Stenar. |
 |
| Domiselna škatlja za vpisno knjigo na vrhu Požgane Mlinarice. |
 |
| Bledo večerno sonce se skriva za Cmirom. |
 |
| Od masecnov ožarjen greben. |
 |
| Upam, da bo še dolgo. |
 |
| Eden on številnih vršičev v grebenu. |
 |
| Sonca skoraj ni več. |
 |
| Dan je jemal slovo, macesnove iglice pa ponekod tudi. |
 |
| Sled |
No comments:
Post a Comment