Utrinki: Kredarica

Včeraj iz Krme in nazaj. Po cesti do Lese je nasulo kakšen centimeter snega, tako da ni težav razen manjšega prečnega hudournika sto ali dvesto metrov pred parkiriščem, ki pa se ga s previdno vožnjo da prevoziti.

V gozdu skoraj ni snega, nekaj cm novega ga je nad gozdno mejo, pri Prgarci kakih 10 cm, na Ulicah pa še nekaj več. Pot je bila prijetno zgažena, a še ne zglajena in je bila hoja prav lahkotna. Dereze sem si zaradi trde podlage pod novim snegom in udobnejše hoje nadel malo pod Ulicami. V bližini Snežne konte so območja, kjer se je ugrezalo do kolen ali še čez. Skupinica vodnika in treh mladeničev, ki je utirala stopinje dobrih 10 minut pred mano, je prečko pod Vrhom Snežne konte previdno prehodila eden po eden. Previdnost ni odveč, saj je naphani sneg na tej, po plazovih znani strmini precej nestabilen. Drugje je sneg pretežno spihan in trd, tako da so razmere kljub zadnjim padavinam še vedno idealne.

V koči nas je bilo samo pet (kar je redkost) in seveda tudi prijazno osebje, v kaminu je prijetno prasketal ogenj. Da se človek kar ne bi odpravil nazaj!

Zvečer sem se že v temi peljal mimo Mojstrane in videl, da je malo lokalno smučišče razsvetljeno in veselo obratuje. Lepo in pohvalno!

Pot je nad gozdno mejo zasnežena z nekaj cm snega, a prijetno zgažena in ne drsi.

Pri Prgarci si nadenem gamaše, dereze pa malo pod Ulicami.

Na Kalvariji pa sonce.

Malo manj osončeni so  Mali in Veliki Draški vrh, Tosc in Vernar.

Kljub bleščečemu soncu je bilo na Kredarici -11 stopinj z vetrom.

Svete maše danes ni bilo.

Kredarica izpred vhoda, tik preden se skriješ v toplo vežo.

Prava gorska idila.

Smučišče Mojstrana.