Kamniško sedlo kar tako...

Danes iz Jermance do sedla in nazaj. Pot je bila brez posebnosti. Zvezen sneg se je začel kakšnih 50 metrov nad Kamrico. Bil je moker, a se ni prediral. Srečal sem nekaj pohodnikov. Eni so imeli ta velike dereze, drugi so bili brez njih, en pasji spremljevalec je bil pa bos. Meni se je zdelo, da bom najbolj nobel, če si iz zaloge zimske opreme v nahrbtniku za vsak primer nataknem derezice. Je bilo kar prav.

Pri zastavi na samem sedlu se lepo vidi, kako izgleda druga stran. 100% zimsko, čeprav snega ni ravno veliko. Je pa tam gori precej suh, a ne leden. Malo je pihalo, sonce, ki so ga imeli tisti bolj zgodnji najbrž v izobilju, so začeli prekrivati oblaki, zato se ob koči nisem prav dolgo mudil.

Pri sestopu sem zagledal trop kakih desetih gamsov, ki so prečili snežišče pod Brano. Vesel sem jih bil, že dolgo jih nisem videl toliko na kupu.

Policijskih listkov na parkiranih avtomobilih ni bilo, znak za prepoved vožnje pa čvrsto stoji. V bližini znaka je nekaj hišic, ene izgledajo dokaj nove. Se mi je zdelo, da so prebivalci s svojih balkončkov nekam nejevoljno gledali avtomobile, ki so vozili mimo.

Dopoldanski pogled na Kalški Greben.

Na drugi strani je zimsko.

Trdnjava Planjava.

Rinke in Turska gora.

Brana, čisto zimska.

Babe.

Ojstrica.

Opasti so le za lep spomin na prave zime.

Prijazni pomladanski teloh malo pod Pastirci.

Planjava z Jermance ne izgleda prav zimsko.