Modrina neba...: Utrinki: Kredarica

30/09/2020

Utrinki: Kredarica

Danes (sreda, 20. septembra) iz Krme na Kredarico in nazaj. Začel sem malo po poldnevu. Tanka snežna odeja se je začela na Vrtači, a pot do Prgarce ni bila v nobenem oziru problematična. Nad Prgarco pa čobodra, potoček iz talečega snega je tekel po poti vse do Ulic. Tam se je pričela prva resnejša gaz, ki je na pobočju vzhodno od Vrha Snežne konte nekoliko bolj plitva, a se je sem ter tja med skalami predrlo krepko čez kolena.

Kredarica že deluje v meni všečnem zimskem načinu. Meteorolog mi je prijazno prinesel vroč čaj, ki se mi je še kako prilegel. Triglav je s severne strani nekoliko zameten, a sledi vseeno vodijo proti vrhu. Če sem pravilno ocenil, bi ob trenutni količini snega morala biti varovala še vedno vidna.

Skočil sem še do Vrha Kredarice in par korakov naprej proti Rži. Razgledi so bili prav tako veličastni, kot dan prej na Macesnovcu. Le v smeri proti severo-zahodu so bile gore zavite v nizke oblake.

Povratek je šel hitro. Zaradi prihajajočega večernega hladu se je sneg nekoliko utrdil in se ni več prediral. A po površju je bil še vedno malo odjužen, tako da so bili koraki mehki in kolena niso preveč trpela. Tudi potoček po poti nad Prgarco je presahnil. Ob mraku sem bil pri avtu. Dereze in cepin so ostali v nahrbtniku.

Med vožnjo proti Mojstrani mi je v temi pred avto skočil najprej en, nekaj sto metrov naprej pa še drugi mladi srnjaček. Oba sta se obnašala enako. Počakala sta, da sem bil z avtom čisto blizu, potem pa hop čez cesto. Ravnanje, ki bi ju lahko stalo življenja. K sreči sem vozil počasi in sem ju videl že od daleč. Lepi živalci!