Utrinki: Suho ruševje

Včeraj (četrtek, 18. marca) s smučmi čez Zelenico in Suho ruševje na sedlo pod Vrtačo in nazaj.

O Zelenici ne povem nič novega če napišem, da je vse naokrog zasneženo kot sredi najhujše zime. Na sitni prečnici proti Suhem ruševju je bilo pomrznjeno za srenače, ki sem jih takoj za tem snel. Nadaljeval sem po turni sledi, mestoma preluknjani od pešakov do konca zatrepa pod Zelenjakom. Močno pomrznjena strmina pod sedlom, kjer sled ni bila vidna, je ponovno zahtevala srenače.

Smuka navzdol je bila vseh sort. Začela se je po pomrznjenih ploščah v vršnjem delu spusta, ki so jih prekinjale zaplate napihanega snega, včasih prekrite s skorjo. Nižje, v eni ali dveh malo bolj senčnih legah je bilo nekaj mest suhega nesprijetega snega za par zavojev, ki sem jih naredil prav z veseljem. Izognil sem se prečnici in se spustil naravnost navzdol skozi gozd, v dolinico nad Mrzlim studencem. Tam je bil poseben izziv smučanje v območjih odličnega uležanega suhca v senčnih straneh smrek. Po zavoju ali dveh sem seveda znova in znova željno pričakoval še tretjega in četrtega, a me je na sončni strani smreke kot po pravilu žlehtno čakala trda skorja ali pa celo pomrznjen sneg. Skratka čisto običajen rodeo, z enim bolj zoprnim bližnjim srečanjem s trdo podlago 😅.

Pravo nasprotje pa je bila smuka od zgornje postaje čez plaz. Enkratno! Suh, sprijet, a le redko poledenel sneg je bil smučljiv kot malokdaj. Pod srednjo postajo je bil nekoliko južen, dalo se je pripeljati skoraj do spodnje postaje.

Vreme, kot že dan prej, je bilo spremenljivo do popolnosti. Na začetki sonce, kasneje visoka oblačnost, v Suhem ruševju mrzel veter, difuzna svetloba, pa spet sonce, ko sem bil pri avtu, je pričelo snežiti. Predpriprava za april, kakopak. Narodno zabavne glasbe z Zelenice tokrat ni bilo. V eni grapici Vrtače je bil pešak, v drugi dva smučarja, v tretji spet en pešak. Na Palcu tudi dva, pa še nekaj turnih smučarjev se je priklatilo. Pa en kuža, ki je gospodarja z glasnim laježem spodbujal, naj se vedar že zmiga. Haha! Pravzaprav ravno pravšnje število obiskovalcev, da mi je bilo prijetno.

Pogled s sedelca pod Vrtačo: zadaj Vajnež, spredaj Svačica.

Kozjak (Ovčji vrh).

Kosmatica, malo pod vrhom koča na Vgrizevi planini.

Zelenjak z vehto na zahodni strani.

Dolinica Suho ruševje, na koncu Zelenjak, desno Palec.

Oblaki nad zasneženo Begunjščico.

V gozdnatem žlebu nad Mrzlim studencem. Pač rodeo.

In spet sonce pod Begunjščico. V sredini slike strmina pod osrednjo grapo.

Sled.