Modrina neba...: Utrinki: Veliki Pršivec

18/02/2021

Utrinki: Veliki Pršivec

Včeraj (četrtek, 18. februarja). S smučmi od Kurje vasi po Krmi in čez Travno dolino mimo Malega Pršivca in naprej po hrbtu na Veliki Pršivec.

Parkirati je bilo treba v Kurji vasi, od koder so vodile varljive traktorske kolesnice le nekaj sto metrov in se nato končale brez obračališča. Precej pomrznjena gaz, hkrati tudi smučarska sled, je peljala mimo Lese in do gozda, kjer je tudi sneg izven poti postal kompakten. Podobne razmere so se nadaljevale naprej proti Vrtači, le da je bilo na trdni snežni osnovi pretežno iz starih plazovin vsak meter višine nekaj več nesprijetega, suhega snega. A relativno plitva gaz na sicer debeli snežni odeji je zanesljivo nudila odlične pogoje tudi za hojo brez smuči. Na Malem polju sva zavila desno mimo opuščene pastirske koče, ki je do slemena pokrite s snegom (če se ni od jeseni, ko sem bil zadnjič tam morda podrla). Nato pa naravnost navzgor mimo starega smerokaza in naprej po strmini do kote 2020 od koder sva po luknjastem svetu nadaljevala na vrh Veliki Pršivca.

Nazaj sva šla po Kravji dolini in približno po poti, ki čez Apnenico pelje do Prgarce. Pred Prgarco sva enkrat celo malo zgrešila ker sva sledila stari sledi, katere avtor se je obrnil nad strmo vesino nad Travno dolino. Midva torej tudi😎.

Okrog Pršivca na 2000 metrih je sneg skorjast, kložast, na samem vrhu je ogromna opast. Nižje doli so proti soncu obrnjene strmine, zjutraj suhe in prekrite s tanko skorjo, popoldan postale popolnoma ojužene. Nad Prgarco, kjer naju je ujela večerna senca je sneg v trenutku postal obupno skorjast, smučanje je bilo zahtevno. Pod Prgarco se je v osenčenih legah našlo dovolj suhega snega za zadovoljivo smuko, še bolje je bilo po gozdnatih strminah nad Vrtačo. Pa tudi naprej po plazovinah od Vrtače do gozda je bilo na razbrazdanem pobočju dovolj suhega snega za brezskrbne zavoje. Po gozdu je bil sneg kompakten, a smučljiv. Od roba gozda in po po dnu doline mimo Lese in Kovinarske koče do Kurje vasi sva po odlično pomrznjeni gazi / špuri do Kurje vasi (kakšnih 7 ali 8 km) pribrzela v dobre pol ure. Še nikoli tako hitro!

Vreme je bilo imenitno, v dolini leden mraz, na osončenih legah pa sva kar zakuhala. Proti Kredarici je bila gaz in turna sled, ena je bila narejena tudi čez Bohinjska vratca. Novih plazov ni bilo, le enkrat sem slišal skalo, ki je letela preko južnega ostenja Rži. Ob otoplitvi v prihodnjih dneh pa bo najbrž spet grmelo. Razgledi na vrhu enkratni, srečala nisva žive duše.

Že ponoči sva se peljala skozi meni zelo drago Mojstrano. Malo smučišče na koncu vasi je bilo na veliko razsvetljeno in je obratovalo. Za vlečnico je bila vrsta, po strmini je vijugalo zelo veliko smučarjev, predvsem otrok in mladine. Ustavil sem avto. Z Dolgostebelnim sva kar nekaj minut nemo opazovala in se veselila živžava in smučarskega izročila, ki mu ljudje v teh krajih kljub slabim zimam in drugim preprekam očitno zanesljivo ostajajo zvesti.

Pika na i prekrasnega dneva!