Utrinki: Konjsko sedlo

Včeraj (četrtek, 18.novembra) iz Krme mimo Prgarce in pod Kurico na Konjsko sedlo, po prečni poti pod Vrh Snežne konte in čez Ulice nazaj v dolino.

Jutro, še v temi, je bilo megleno, žalostno in vlažno. Prvi sneg je Malem polju, na prisojnih legah do višine do Ulic pa je skopnel. Pod pod Kurico je bila čez strmejši del kopna, debelokamnitega šodra pa, kot je tam običajno, veliko. Nad strmino je bilo kakih 10 centimetrov precej pomrznjenega snega, a se je dalo brez derez. Pri temperaturah, nižjih od včerajšnjih, bi si jih najbrž namestil. Naprej do Konjskega sedla so bile razmere podobne. Na sedlu so se mi prismejali modro nebo, prijetni sončni žarki in lepi razgledi.

S sedla sem prečil desno po srednji poti, prisojna pobočja pod Snežno konto so bila precej kopna, le poti so bile zasnežene. Od roba Ulic sem bil hitro pri Prgarci. Pri sestopu me je prehitel pohodnik, ki je prišel z vrha Triglava. Na vrhu je bilo lepo, zimska oprema je seveda obvezna.

Približno na Malem polju sem zopet potonil v megleno mokrino. Cesta med Kurjo vasjo in Leso je prevozna, nekaj globljih jarkov za odvodnjavanje avto malo upočasni.

Vlažno in megleno v gozdu pod Vrtačo.

Na Malem polju je nekaj snega.

Prgarca, simpatična kot vedno. Je izrazita špička nad njo morda Činkelman, ali pa Oklo (2092m)?

Prvi znaki razjasnitve malo pod Konjskim sedlom.

Poti so pretežno zasnežene. Ob večjem mrazu bi lahko bilo zoprno.

Mali Draški vrh, zadaj Viševnik in desno Veliki Draški vrh.

Pobočja pod Vrhom Snežne konte.

Meglice so se pričele dvigovati.

Veliki Draški vrh, Tosc in Vernar.

Vrh Snežne konte in pobočja pod njim.

Skala ob poti pod Vrtačo. Le kako je prišla tja, ne da bi poškodovala ruševje. Zdrs po snegu?

Sled.