Utrinki: Košutica

Po lovski poti od zadnjega ovinka pred tunelom najprej na planino pod grebenom Grunt, nato po poti proti planini Korošica in malo pred Korošico na greben in po njem (pot z oznako 651) na Vrh. Iz vrha nazaj po grebenu in čez Grunt ter naprej po poti na prelaz Ljubelj ter po stari cesti do tunela in nato nekaj sto metrov po glavni cesti do avta.

Na parkirišču imajo shranjen les, zato sem parkiral kolikor je bilo mogoče ob strani. Lovska pot je zelo lepo sledljiva, razen v območju kolovozov pod razglednikom, kjer je vse razrito in sem se moral kar potruditi, da sem ji sledil. Pod Gruntom je novega snega za okrog 10 do 15 centimetrov, višje gori prav toliko. Pod novim snegom je bilo slutiti staro gaz. Na rušnatem delu poti na pobočju Košutice je občasno zdrsavalo, zato sem si kakih 150m pod vrhom pripel dereze. Pa tudi ni bilo ravno najbolje, pod 10 centimetri novega so bile skale, včasih led. Zoprno, cepin je pomagal le na nekaterih mestih! Na vrhu je vpisna skrinjica (križa ni), so pa kavke. Razgledal sem se malo na okrog in ugotovil, da vpisna skrinjica najbrž sploh ni na vrhu, ampak na nekakšnem predvrhu, saj se je kakšnih 20 metrov naprej košatila še ena, za kakšen meter višja točka. Spustil sem se v izpostavljeno škrbino med njima in... odnehal! Do vrha je bilo le kakih 5 višinskih metrov, od tega dobra polovica skoraj navpične zasnežene in poledenele stopnje z ohlapno jeklenico, ki je nagibala v desno in si z njo nisem mogel pomagati. Pač ni šlo, pa čeprav sem za boljši občutek poskusil celo brez rokavic.

Malo poparjen sem se prvih 150 metrov zelo previdno vrnil nazaj po poti. Kamenje in sem ter tja led pod novozapadlim snegom sta mi bila pri sestopu kljub derezam (ali pa ravno zaradi njih) še bolj zoprna kot pri vzponu. Na izravnavi pred Gruntom sem dereze snel, snega je bilo komaj kaj, a je bilo marsikje zoprno spolzko. Od Grunta naprej so na nekaterih mestih na poti k sreči varovala, na enem mestu celo lestev v stilu dolomitskih ferat 😲.

Na prelaz Ljubelj sem prišel tik pred mrakom, ravno prav da sem ujel še zadnji pogled na Košutico in Veliki vrh. Potem pa je najprej dolino, nato pa še vrhove zagrnila tema. Po glavni cesti iz tunela so vozili avtomobili, tistih nekaj sto metrov do parkirišča sem hodil s svetilko nastavljeno na največjo moč in širino.

Za razliko od pogojev zadnjega meseca se mi zdi, da so zlasti v zgornjem delu (nad 1700 metri) razmere zelo zahtevne in nevarne!

Začetek poti je dobro označen.

Lepo izpeljana in sledljiva lovska pot.

Kolovozi so pod razglednikom izrinili tudi lovsko pot.

Pogled z razglednika na Vrtačo.

Klopca na razgledniku.

Planina pod Gruntom. Snega je 10 do 15 centimetrov.

Nezgažena pot proti Korošici.

Zadaj Stol, najvišja je Vrtača, pred njo Palec, desno kopast je Ovčji vrh, desno pred njim Kosmatica.

Košutica z mejnega grebena.

Stara gaz pod novim snegom na pobočju Košutice.

Nedotaknjen sneg.

Vršnji del okovan v led.

Drugi vrh, na njem ni skrinjice.

Zamrznjena skalna zapora z nihajočo jeklenico.

Pogled na desno stran izpostavljene škrbine. Spodaj planina Korošica.

Lepo je lebdela.

Imaš kaj za jesti?

Kamniške tam zadaj za Košuto.

Po grebenu nazaj.

Zahtevno, a lepo!

Košutica in Veliki vrh.

Feratarska lojtra na poti na Ljubelj.

Zadnji sončni žarki.

Prelaz Ljubelj in koča pod Luno.

Še zadnji večerni pogled na dva osamljena vrhova.

Sled.