Utrinki: Kozjak (Ovčji vrh) / Kosiak (Geissberg)

Vrh ima več imen. Poleg Ovčji vrh še Kozjak ali po nemško Geissberg oziroma Kosiak. V upanju na lepo vreme sem sedanes nanj odpravil iz doline Rute (Bärental). Cesta je splužena do križišča pri Stouhütte (Koča pod Stolom?, približno 950m), do letnega parkirišča je še dobra dva kilometra in kakih 200 višincev, kar sem seveda opravil s smučmi. Nadaljeval sem po cesti, ki pelje do Celovške koče, sem ter tja tudi po kakšni bližnjici. Nad Mačensko planino (Matscacher Alm) sem nadaljeval po smeri poti, ki gre po jugozahodnem grebenu do vrha.

Pot po cesti je zvožena z goseničarjem, ki ga uporabljajo za oskrbo Celovške koče. Do Mačenske planine je bil sneg pretežno ojužen, višje gori pa je prehajal v predelan in pomrznjen (skoraj led, skorja se ni predirala). Povrh je bilo nasutega dva ali tri centimetre novo zapadlega snega in babjega pšena. Kakih 150m pod vrhom sem nadel srenače, brez njih bi šlo kar težko oziroma bi bilo tvegano. Držal sem je tudi bolj JZ grebena, ker je bilo tam manj trdo. Na vrhu je križ, nanj je menda pritrjena tudi tabla v spomin na pokojnega koroškega glavarja Haiderja, a je nisem videl.

Smučal sem po smeri vzpona. Do Mačenske planine je bila smuka odlična, naprej pa pač takšna, kot jo nudi težak ojužen sneg in nižje doli z gosenicami zvožena cesta. Že zjutraj sem v Široki riži desno od Stola opazil pet turnih smučarjev, dva pa sem srečal na Kozjaku. V Janeževem žlebu ni sem videl nikogar, niti smučine ne.

Velja povedati, da so južno flanko Kozjaka, ki je bila še do pred kratkim smučljiva, do trave spraskali plazovi. Za smučanje po tej strani bi se bilo potrebno precej potruditi in najti prehode, ki bi bili tudi varni.

Vreme je bilo vsestransko: od sonca zjutraj, do babjega pšena, snega, megle, nazadanje me je tik pred avtom napral še dež. Ampak se je vse izšlo tako, kot je treba.

Greben med Stolom in Vajnežem s ceste po dolini Rute.

Zjutraj je bilo sončno. Na sliki Janežev žleb.

Široka riža.

Mačenska planina z obilico snega. V ozadju Kozjak.

Plazovi so dodobra postrgali južno flanko.

Na vrhu so velike opasti. Pogled (kolikor ga je bilo) proti Stolu in Vrtači.

Na prvi pogled trde grudice snega so bile v resnici mehke in prav prijetne za smučanje. Spodaj pa led.

Spodaj levo Mačenska planina.

Pri vzponu in spustu sem se držal JZ grebena, ker je bilo tam malo manj trdo.

Sled.