Kompotela in Vrh Korena, kar tako...

Danes (ponedeljek, 3.1.2025) iz Planine Jezerca in čez Planino Koren na Kompotelo, potem pa še na Vrh Korena in nazaj.

Na parkirišču in na Kriški planini je bila zoprna megla, pravzaprav nizka oblačnost, ki se je razkadila malo pod Planino Koren. Zgoraj pa kristalno čisto nebo, prešerno sonce in božanski razgledi na bahave in estetsko zasnežene imenitneže Kamniških Alp.

Pot je bila prav nobel shojena! Upam, da bo tako vsaj še nekaj dni, če bi koga prijelo, da obišče te kraje. Za gor ravno prav trda, da je čevelj dobro grabil, za dol pa tudi ravno prav mehka, da niso bolela kolena. In nič se ni prediralo! Posledično so dereze in cepin ostale v nahrbtniku. Sem se pa le nekaj metrov pod vrhom Kompotele malo zamislil, ko sem ugotovil, da se pod kakih pet centimetrov svežega snega skriva zoprna drseča podlaga. Pa bilo prav grozno. Snega je na Kompoteli do vrha vpisne skrinjice, na Vrhu Korena pa prekriva samo noge isto namenske škatle. Vse skupaj je kakšnih pet suhega novega na približno trideset podlage. Ja, celo dve smučini sem opazil na severnih pobočjih Košutne, pa tudi na Kompoteli in še eno z Vrha Korena.

Od parkirišča do vrhov in nazaj nisem srečal žive duše. Le nekaj kavk nad Vrhom Korena (na Kompoteli jih za čuda ni bilo). Prav en lep, ukraden dan je bil to!

 

Vlečnica na Kržišče v megli. Pa še delovala ni.

Vrh Kržišča pa v soncu.

Imenitnež v beli obleki.

Dolgi hrbet, Štruca, Skuta.

Velika Planina je izgledala kot leni kit v morju megle.

Turska gora in Brana.

Skuta in Rinka.

Dolgi hrbet.

Štruca.

Kočna in Grintovec.

Kogel.

Vrh Korena.

Bi znal biti Snežnik.

Kavka nad Vrhom Korena.

Zadaj Čmaževški turni, spredaj Kalški turn

Jež, zadaj Zvoh, še bolj zadaj Sonce.

Košutna.

Večerna igra sonca, oblakov in mraza. Pogled proti dolini Korošica.

Daleč zadaj Velika Planina

Večer na Kriški planini. Snega je komaj kaj.