Utrinki: Jezerski Stog in Ogradi

Včeraj (četrtek, 7. maja). Iz planine Blato po neoznačeni poti na obe Grintovici in dalje na Planino pod Mišelj vrhom. Od tam čez jezerski preval in na Jezerki Stog. Čez Planino Krstenica proti Planini v Lazu (vmes na Ograde) in nazaj do avta.

Ogromen, blaten in grd kolovoz nad Planino Blato ubija voljo do hoje. K sreči so se ohranile tri oznake na drevesih, ki na zares primernih mestih opozorijo na odcepe. Že kar nekaj let staro podrtijo dreves pod hribčkom Na vrhu se obide po desni, po komaj zaznavnem prečenju markirane poti Voje - Krstenica sem se usmeril levo pod podrtijo in naletel na dobro uhojeno stezo proti Grintovicam.

Prvemu snežišču v dolini zahodno od Planine Vrtača sem se izognil, sneg je bil trd kot kamen. Naprej do Planine pod Mišelj vrhom kljub številnim snežnim zaplatam ni bilo težav. Pod planino sem se dodobra nasmejal radovednemu svizcu, ki me je kar naprej hodil gledat iz svoje luknje. Od tam naprej pa je bila orientacija po popolnoma zasneženem gozdu zelo težavna. Vsak odmik od nevidne poti je praviloma pomenil možnost ugrezanja v zasneženo ruševje, včasih do pasu. Čeprav sem bil tam pred tremi meseci, se mi je vse zdelo novo in neznano, pomagal sem si z GPS. Zadnja strmina do Jezerskega prevala je bila idealna za vzpon - ugrezal se je le prvi del podplata, cepina, ki sem ga imel pripravljenega, nisem rabil.

Pot na Jezerski stog je v celoti kopna, na severnih straneh pa skoraj popolna zima. Nad vrhom je letel jadralni padalec ki se tam znašel od kdo ve kje. Nadaljevanje proti Krstenici ni bilo problematično (dolinica od planine Jezerce navzgor proti Hribaricam je pretežno zasnežena, sneg se najbrž kar precej predira).

Podobne razmere (občasen snega na poti) so na poti proti Planini v Lazu. Izzvala me je z možici označena pot na Ograde, pa sem skočil še tja gor. Enkraten vrh, obdan s stenami z vseh strani, a ko hodiš po poti, prepadov sploh ne vidiš. Razen nekaj nenevarnih snežišč med ruševjem je pot v celoti kopna, na osojni strani vrha pa kakšen meter ali celo več snega.

Planino v Lazu sem ujel v zadnjih sončnih žarkih, ki so zelenim travam okrog koč nadeli pravljično barvo. Sestop do Planine Blato brez posebnosti, le v spodnjem delu je namesto kolovoza slab kilometer blatne in razvožene traktorske poti.

Vreme je bilo idealno. Razen na planini Krstenica, kjer sem srečal enega gospoda, ki je fotografiral, ni bilo nikjere žive duše. Je bilo pa zato srnjadi, gamsov in firbčnih svizcev pod Mišelj vrhom na pretek. Osamljeno, tiho, prijetno pomladansko. Na osojnih straneh pa še kar kraljuje zima in zapoveduje zimsko opremo.

Planina Blato v mrzlem jutru.

Iz Planine Blato pelje blaten kolovoz.

Tri oznake za planino Grintovico so točno tam, kjer je treba.

Tri komarče na podrtiji pod hribčkom Na vrhu.

Planina Zgornja Grintovica.

Iz drevesa izrezljana skulptura na Planini Zgornja Grintovica.

Snežišče zahodno od Planine Vrtača je bilo trdo kot kamen.

Snežišče zahodno od Planine Vrtača je bilo trdo kot kamen.

Škednjovec in Mišeljski konec.

Presihajoče jezero pod Planino pod Mišelj vrhom.

Svizec je bil samo radoveden, čokolade mi ni zavil.

Jeklarjev stan na Planini pod Mišelj vrhom.

Drugi od treh ohranjenih stanov je še popolnoma v snegu.

Zima na osojni strani Jezerskega prevala.

Zaradi čistega zraka so bili razgledi izjemni. Pod Malim Triglavom koča Planika.

Tale je bil gor pred mano.

Debeli vrh, Vzhodni Vršak, Hribarice, Škednjovec.

Ogradi. Stene okrog in okrog.

Jezerski Stog - na levi zima, na desni pomlad.

Adam, Eva in Prevalski Stog.

Snežne gobe na snežišču pod Jezerskim stogom.

Na Planini Krstenica vse cveti.

Obilica vresja na Krstenici.

Debeli vrh malo izpod vrha Ogradov.

Vršnja strmina Ogradov. Pot je v celoti kopna.

Planina Krstenica z Ogradov.

Večerne pravljične barve na Planini v Lazu.

Planina Blato s poti nazaj.

Sled.