Borovje, Planica, Soteska Kloma

Danes od križišča pred Brinjem na Borovje. Nato na Planico in čez sedlo Šija in pod Staničem (1274m) do soteske Kloma. Nekaj časa po njej, nato pa desno po poti na cesto in do avta.

Grebensko pot na Borovje sem nekako udel, le smerokaz na grebenu sem premalo ubogal (moral bi iti bolj na levo), kar je posledično prineslo rekreativni vzpon direktno po brezpotni gozdni strmini. No ja, malo pod vrhom sem pot le našel, celo zgledno nadelana je bila. Na vrhu gore mi že dolgo ni bilo tako prijetno kot danes na Borovju. Vplivu prijazne klopce, toplega sonca v brezvetrju in enkratnega razgleda se pač ni mogoče upreti.

Sestopil sem po poti proti sedlu Šija 2. Centimeter ali dva snega na mokrem listju je sicer zahtevalo nekaj previdnosti, pa ni bilo prehudo. Za izravnavo je bila pot na Planico suha, osončena in topla, tistih 150 metrov vzpona je bilo pravo veselje. Tudi s tega vrha so bili razgledi enkratni, le nekoliko megleno je postajalo. Po komaj zaznavni grebenski potki sem se pritihotapil naravnost na sedlo Šija 1. Tam se navzgor odcepi pot na Kurjek (1666m), dol pa gre pot proti prelazu Stanič. Nekako na sredi te poti sem se malo zaustavil pred kratkim prehodom iz drobečega se kamenja in s strmo grapo spodaj. Zajel sem sapo in se splazil čez.

Na drugi strani sedelca Stanič je bilo kakšnih sto metrov prave zime, potem pa steza, ki me je pripeljala do ostankov stavbe na Žakljevem rovtu (morda je ta planinica le spodnji del Orlovega - drugo ime Vorvovega - rovta).

Steza se nadaljuje v enkratno Sotesko Kloma, ki me je presenetila in očarala z divjimi slapovi in brzicami. Potka približno polovice soteske sledi njenem dnu, nato pa nadaljuje po strmih bregovih desne strani soteske, pa navzdol in naprej do Tromostovja. Kasneje sem izvedel, da je prehod možen tudi po samem dnu soteske. Tam se v pomoč sem ter tja menda celo najde kakšna skoba. Najbrž je smiselno vzeti s sabo vrv.

Od Tromostovja do avta je bilo dobrih deset minut. Gore so se medtem že odele v oblačno temino. Pa nič hudega. Lep dan, ki mi je brezskrbno minil v odkrivanju starih, morda kar malo pozabljenih poti nad Dovjem, je že varno shranjen v malho spominov.

Jutranji pozdrav.

Pod grebenom.

Pri smerokazu bi moral kakšnih 50 metrov bolj v levo.

Stezička malo pod vrhom.

Zadnji metri pred vrhom Borovja.

Stenar, Kukova špica in Špik. Pa še mnogo drugih.

Na vrhu je bilo enkratno.

Dovška Baba in Stol.

Na osojnih straneh je centimeter snega.

Veselje na potki proti Planici.

Kepa s predvršiča Planice.

Kepa in Gubno.

Rasla je v pastirskem stilu, dokler ni vse skupaj padlo.

Peščen prehod - malo za premislit.

V grapi pod prehodom čaka pošast.

Prava zima pod sedelcem Stanič.

Ostanki na Žakljevem / Orlovem / Vorvovem rovtu.

Slapovi in slapiči v Soteski Klom.

Voda ga gloda.

Brzice kar naprej.

Stezička po strmem desnem bregu Soteske Klom.

Mrko in zlovoljno so izgledale gore.

Sled.