Utrinki: Grintovec

Danes (četrtek, 8. oktobra) je bil dan za Grintovec. Snežne krpe so se zjutraj dale slutiti malo nad Kokrškim sedlom, na Spodnjih Jamah je bilo že vse prekrito s snegom, na strehi in na vrhu pa je bilo snega do tričetrt čevlja ali malo več, če si ravno padel v luknjo. Vreme čudovito, sled dveh predhodnikov mi je pomagala, da mi v zasneženi strmini ni bilo treba iskati poti.

Na vrhu je pihalo kakšnih 10 vozlov, nižje skoraj nič. Razgledi tudi tokrat enkratni, zimski. Pri povratku sem na Spodnjih Jamah opazil, da je v slabih treh urah, kolikor sem rabil od tam do vrha in nazaj pobralo skoraj ves sneg do Strehe. Če se bo taljenju jutri nadaljevalo s takim tempom, snega do sobote ne bo več. Potem pa menda sledi nova, trajnejša pošiljka.

Pa še o vejah, ki nagajajo: gor grede se mi je cepin na nahrbtniku zoprno zataknil za vejo, ki je štrlela čez pot. Preostale istega prevrnjenega drevesa je že zadnjič v dežju pospravil Garmont. Ko sem se vračal, sem se odločil, da zadevo uredim. Pa ni bilo treba, saj se je veja očitno zamerila tudi nekomu tretjemu in jo je - odrezal. Pot je sedaj v celoti prosta😂.

Zimska oprema je danes ostala v nahrbtniku, tudi gamaše, pa bi morda bilo bolje, če bi jih v zgornjem delu poti dal gor.

Jutranji pogled proti zasneženemu vrhu.

Na Spodnjih Jamah.

Okinčan vrh.

V dolini se je dolgo časa pasla megla.

Podi, nad njimi Štruca in Skuta.

Spredaj Turska gora in Brana, zadaj Ojstrica in Planjava.

Kočna.

Žicarka.

Kalški greben, zadaj Krvavec.

Kočna, zadaj Košuta in Julijci.

Na strehi je veter čisto počasi zasipal sledove.

Snežne razmere zjutraj in slabe tri ure kasneje.

Koča na Kokrškem sedlu je odprta.

Problematična veja je urejena.

Turska gora in Brana malo nad klopco v spodnjem delu poti.