Utrinki: Gradolski potok

Včeraj (ponedeljek, 6. april) po grapi Gradolskega potoka skoraj do izvira pod vasico Tomaž, nato levo navzgor proti Vnajnarjem in še malo naprej do vzpetine Mali Brovec in približno po isti poti nazaj.

Kolovoz, ki vijuga pod grapi enkrat na eni, enkrat na drugi strani potoka, se zlagoma izgublja. Po kakšnem kilometru grapa postane ožja, temačna, morda za samohodca v poznem popoldnevu celo nekoliko srhljiva. Kolovoz tam izgine, sem ter tja je mogoče zaznati slabo uhojeno pot. Kljub sušnemu obdobju se mi je nekajkrat zoprno vdrlo v blato. Ob podrtih deblih sem hodil včasih po levi, spet drugič po desni strani potoka, prečkal sem ga vsaj 15 krat. Na zahodni strani grape so strma pobočja Murjevke, na vzhodni malo manj strme vesine Malega in Velikega Kajerta (le od kje to ime?). Kakšen kilometer naprej, pod Grmadnikom se grapa nekoliko razširi, ponovno se pojavi tudi kolovoz, ki pod zaselkom Tomaž postane kar dostojno širok, že skoraj gozdna cesta. Tam nekje se mu priključi tudi Borovničeva pot, ki sem ji sledil do Vnajnarjev, potem sem šel levo po cesti na Mali Brovec (610m). V daljavi so se videle Janče, od Vnajnarjev do doma najbrž ni kaj dosti več kot uro hoje. Vrnil sem se približno po isti poti.

Grapa (morda dolinica) Gradolskega potoka je divja, očitno redko obiskana in samotna. Nedostopnost in prvinskost še dodatno poudarjajo številna podrta drevesa. Srečal nisem prav nikogar, le nazaj grede se mi zdi, da sem slišal lajež šakala, pa nekaj srnjadi me je zvedavo ogledovalo. Že skoraj v temi sem prišel do avta, kjer me je v globoki in temni dolinici izza dreves visoko gori pod Kajertoma pozdravila polna luna.

Dostop: z avtom pri zaselku Gradovlje desno v grapo Gradolskega potoka, mimo hiše (na Pešpoti.si je označena kot Boškaj), kjer cesta pelje med stavbo in gospodarskim poslopjem in se konča (upam, da ni privatno zemljišče, označeno ni nič). Po kolovozu sem peljal še nekaj sto metrov naprej, kjer sem parkiral (46.070497°, 14.651524°). Vsega skupaj je bilo hoje okrog 12 kilometrov, 350m vzpona in spusta, približno tri ure. 

Star, a trdno zgrajen most na začetku daje misliti na pomembnost kolovoza.

Po kakšnem kilometru se kolovoz se počasi izgublja.

Številna nepospravljena podrta drevesa dajejo občutek osamljenosti in nedostopnosti.

Detajl s poti.

Na Vnajnarjih pa prešerno sonce.

Umeten bajer pod Vnajnarji.

Barve pomladi pod zaselkom Tomaž.

Sled.