Utrinki: Krsteniški Stog

Včeraj (petek, 26. februarja) iz parkirišča v Stari Fužini na Voje, naprej na Planino Zgornja Grintovica, nato na Krsteniški Stog. Z vrha na Preval med Jezerskim in Krsteniškim stogom, nato dol do konte Pod Ogradi. Od tam na Planino Krstenica, po poti proti Vojam in nato desno po kolovozu na Planino Blato. Od tu po cesti do parkirišča.

Začel sem, kolikor se je dalo zgodaj, okrog pol osmih. Rampa je zaprta in deluje le za lastnike, treba je bilo peš v turnih čevljih po nezasneženem asfaltu do Voj. Tam sem si za kakšen kilometer pripel smuči in jih ob začetku vzpona proti Grintovici tudi snel, saj je pot popolnoma kopna. Približno na 1100 metrih sem zopet stopil na smuči, pa sem jih zaradi podrtega drevja parkrat moral odpeti, nekajkrat pa sem drevesa tudi obšel.

Planina Zgornja Grintovica je na soncu delovala prijetno toplo, celo vroče. Nadaljeval sem približno po poti, ki pelje na Krstenico, malo pod grebenom sem zavil desno čez grapo in po izravnavi še naprej desno in navzgor do z macesni poraščenega vzhodnega pobočja, ki pelje proti vrhu. Prestop na vršni greben je bil zaradi velike količine snega strm in kar zanimiv. Na vrhu pa sonce, brez sapice in razgledi, ki jim ni para.

Kar težko se mi je bilo pripraviti na spust. Usmeril sem se proti Prevalu pod Jezerskim stogom, nato pa odsmučal skoraj naravnost globoko dol do dna konte Pod Ogradi. Ot tam sem se po južnem snegu vzpel nazaj do poti za Krstenico, ki sem jo, zakopano v snegu dosegel v nekaj deset minutah. Pot proti Vojam pelje tudi čez čistine, ki jih je pred nekaj leti povzročila vremenska ujma in so kar zanimive za smuko. Pot vzpetino Na vrhu (1457m) sem pot zapustil in ob kolovozu in tudi po njem odsmučal na Planino Blato. Cesta v dolino je neprevozna, a smučljiva do kakšnega kilometra pred odcepom za Voje oziroma do dva kilometra pred parkiriščem, kamor sem po asfaltu seveda spet prikolovratil peš.

Sneg na poti je bil vse sorte, največkrat pa južen. Nad Vojami je pot kopna do približno 1000m, višje gori zasnežena z južnim snegom. Izjema je bilo nekaj deset metrov osenčene strmine pod grebenom, kjer se pot prevali proti Krstenici. Tam je bil sneg suh in se je osipal. Pri spustu sem se držal meje med osončenimi in senčnimi površinami, kjer ni bilo skorje, pa tudi ne preveč odjuženo. Koliko sem lahko opazil, je v izrazito senčnih legah nad približno 1600m sneg še vedno suh in nepredelan. Ob šibkih žarkih pozno popoldanskega sonca je hitro začelo pomrzovati, delala se je za smučanje neprijetna skorja. Tudi cesta iz Blata v dolino je bila ponekod kar trda oziroma poledenela.

Plazov nisem videl kaj več, kot običajno v tem času, zagrmelo je trikrat ali štirikrat - na južnih ostenjih Mišelj vrha in vzhodnih Ogradov. Vsakič se je preko sten valila plazovina iz mešanica snega, skal in zemlje, ki je bila rjavkaste barve. Podobna gmota je obšla tudi Vodnikov dom, ki pa je premišljeno postavljen in izgleda ni bil ogrožen.

Na poti iz Voj proti Grintovici je treba kakšnih desetkrat obiti ali preplezati podrto drevje.

Toplota na Zgornji Grintovici.

V vzhodni strmini Krsteniškega Stoga.

Proti vrhu.

S skalno ramo pred plazovi zavarovan Vodnikov dom.

Hribarice in Škednjovec.

Debeli vrh.

Očak je čisto blizu.

Mišelj vrh brez Koštrunovca.

Ogradi z rjavo plazovino v sredini.

Spust v konto Pod Ogradi.

Redka napoka na stmini z južnim snegom.

Spontani plazič verjetno od prejšnjega dne.

Čarobna igra narave v dnu konte Pod Ogradi.

Ogradi iz konte pod njimi.

S snegom prekrita Krstenica.

"Glavna ulica" na Krstenici.

Snega je veliko.

Pogled proti Raškovcem in Rodicam.

Področje, kjer je pred leti Ujma podrla drevje, je sedaj bolj zanimivo za smučanje.

Parkiranje na Planini Blato zaenkrat še ni mogoče. Na cesti je vsaj en meter snega.

Sled.