Utrinki: Pokljuka

Preverjanje, kako je družinska hiška na Pokljuki preživela zadnje sneženje, je te dni lahko pravzaprav enkratno doživetje.

Snega je okrog 60 ali 70 centimetrov, morda več. Cesta do Rudnega polja je očiščena do tal, podobno cesta iz Mrzlega studenca proti Bohinju. Odcep proti Medvedovi konti je tudi splužen, ne vem pa do kam. Prav tako cesta, ki vodi mimo Šport hotela v smeri Koprivnika. Za en avto sicer, ampak je več izogibališč. Gozdna cesta iz Goreljka proti Konjski dolini je nesplužena.

Malo stran od spluženih cest je Pokljuka te dni kraljestvo tišine. Nič motornih žag, nič ropotanja avtov, glasnega govorjenja, celo živali so se poskrile med s snegom debelo obložene smreke in veter je tudi šel nekam počivat. Gluha, popolna tišina, kot sem jo nazadnje doživel v najbolj odmaknjenem delu libijske Sahare...

Dostop kamorkoli po celcu je realno mogoč le s smučmi, precej težje s krpljami.

Obiskovalci teh koncev so trenutno seveda lahko lastniki premoženja, z veliko pazljivostjo pri dostopu (samo čez Koprivnik) pa tudi Bohinjci. Za Gorjance in Blejce, katerih občinske meje se z občino Bohinj srečajo pri Mrzlem studencu pa je Pokljuka za rekreacijo bolj ali manj teoretično nedostopna.

Do Rudnega polja je cesta kopna.

Malo slabše je očiščeno proti Koprivniku, a verige niso potrebne.

Manj pomembne gozdne ceste so nesplužene. Cesta Goreljek - Jelje - Konjska dolina.

Nedotaknjeno.

Negibni pozdrav.

Sneg, sneg, sneg...

Proti večeru megla izginja.

Osamljene hiške.

Simbolično za te dni...

Ponekod, a bolj malokje, je shojeno s krpljami.

 

Med občine ujeta planota.