Šplevta

Pričnem zjutraj malo pred osmo v Poldovem rovtu, kakšna dva kilometra pred Aljaževim domom v Vratih. 

Pri drevesu, označenim z nekakšno glavo in črko "L" se pot razcepi. Leva pot pride čez kakšnih 100 metrov do grape Rdečega potoka in nato po njem navzgor, naravnost navzgor in rahlo desno pa pelje pot čez Brinje.

Grapa Rdečega potoka, obilo zelenja in modro nebo.

Triglav in Stenar, pocukrana s svežim snegom v zadnjem tednu tega poletja.

Lovska in pastirska pot se spretno izogiba strmih skalnih odsekov pobočja.

Melišče pod Malim Matterhornom je še kopno, od jame pod tem rogljem (kakšnih 1650 m visoko) pa je že strnjen sneg.

Na višini okrog 1800 metrov sneg še ne sega do roba gojzarjev.

V dolinici pod sedlom med Šplevto in Dovškim križem pa se včasih udre do kolen.

Triglav in Stenar se občasno ovijeta v meglice, ki prihajajo z jugozahodne strani.

Hojhojhoooj! Becibecibeci! Gospodar (drobna postava v sredini slike) z glasnimi klici išče svoj trop kakih 60 ovac, da bi jih odgnal nazaj v dolino.

Triglav ima lepo perjanico.

Na vrhu Šplevte (2272 metrov) žge sonce kot za stavo.

Meglice, ki občasno prekrijejo modrino neba, se za hip umaknejo. Spodnji, Srednji in Visoki Rokav, Oltar, slikano z vrha Šplevte.

Dovški križ pride na vrsto kdaj drugič. V svežem snegu in porajajočih se meglicah zna biti z orientacijo težko...

Na vrhu Šplevte ostajajo sledi, ki jih v nekaj dneh ne bo več.

Vabljiva grapica na vzhodni strani Šplevte.

Novi Bivak 2 na jezerih je izgrajen po zgledu starega, ki ga je projektiral Karel Korenini pred 80 leti.

Pogled skozi bivakovo okno je neskončno lep.

Notranjost pa prijetno domača.

Baterija na sončno celico z dvema USB izhodoma za polnjenje telefona ali tablice, celo kabelček z micro USB vtikačem je zataknjen za omarico.

Melišče nad in pod Malim Matterhornom olajša spust na tretjini poti.

Rdeči potok je poln vode iz pravkar zapadlega snega, ki se hitro tali.

Sled poti.

Pa srečno pot!