Utrinki: Stegovnik in Mali Javornik

Včeraj (torek, 5. maja). Ker nas je virus navadil na isto občino, sem šel spet na Stegovnik, tokrat iz Dola skozi okno. Z gozdne ceste naprej od počitniške hišice sem nekako udel pravi kolovoz, ki se odcepi desno, pa levo, pa desno in malo po brezpotju do markirane poti, ki pelje pod vzhodnimi strminami Stegovnika. Pot je redko uporabljana, popolnoma neshojena, prekrita z iglicami in listjem, na nekaj koncih čeznjo ležijo podrta drevesa. Zato so toliko bolj pomembne smiselno postavljene markacije, ki jih je več tam, kjer je pot slabše sledljiva. Čestitke kranjskim markacistom!

Tudi na sedelcu med Stegovnikom in Malim Javornikom so, podobno kot Pri lojtri in na Bukovcu vidni ostanki Bornovih ograd za jelene. Enkrat bo mogoče treba narediti kakšno turo po mejah tega gojišča. Trojno naravno okno v Stegovniku je res izredno zanimivo. Pri prehodu skozenj je, ob navdušenju nad tem naravnem čudesom, za nekaj malega adrenalina dodatno poskrbel še eden od dveh klinov na jeklenici na zahodnem delu, ki se mi je preprosto izpulil. Jeklenica sedaj visi na zgornjem svedrovcu, a hujšega problema ni. Tisti meter ali dva se da sestopiti brez težav, le z malo več previdnosti. Še ena jeklenica je napeta med dvemi suhimi drevesi tik pod vršnim grebenom, a zgolj kot nekakšna ograja ob poti, večjih težav na poti ni.

Pri povratku je rahlo deževalo, a sem kljub temu nadaljeval v smeri Malega Javornika in se po SV strani po mokrih, mestoma malo bolj strmih travah v zgornjem delu povzpel tudi na ta lep, razgleden vrh. Med vzponom sem bil nagrajen s pogledom na cele poljane razcvetelega teloha, kot jih nisem videl še nikoli. Imel sem še nekaj časa in sem pofirbcal naprej po markirani poti proti Javorškem prevalu in se po lagodni strmini na južni strani Malega Javornika še enkrat znašel skoraj na vrhu. Ta krožni ekskurz (© P. Plezalček 😃) me je ob pozni uri pripeljal k odločitvi, da je treba nazaj. Po sistemu številnih kolovozov na vzhodnih pobočjih te (skoraj) dvakrat obiskane gore sem se spustil do gozdne ceste in naprej ob Zabukovskem potoku do avta.

Vreme je bilo ves čas kislo, deževalo je kakšni dve uri, le okrog sedmih zvečer je Kočne za nekaj trenutkov obsijalo sonce. Srečal nisem prav nikogar. Vseeno mi je bilo lepo. Ampak naslednjič bo pa morda res treba v drugo občino.

P.S.: težavo z jeklenico pri oknu sem javil na poskodbe.poti@pzs.si. So mi ažurno potrdili prejem sporočila.

Nenavadne oznake na nemarkirani poti pod vzhodnimi vesinami Stegovnika.

Strmo vzhodno pobočje Stegovnika, zadaj Ruš in Bukovec, vmes Močnikovo sedlo.

Izredno zanimivo naravno okno.

Na zahodni strani okna se mi je izpulil klin.

Jeklenica (ograja) tik pod vršnim grebenom Stegovnika.

Vreme je bilo kislo.

Vršni greben Stegovnika. Nekaj malega je izpostavljen.

Razpotje pod Malim Javornikom. Da je Storžič le dve uri in pol oddaljen? Neverjetno blizu!

Pomladanski teloh.

Toliko naenkrat jih še nisem videl.

Storžič in Veliki Javornik (Ženiklovec).

Stegovnik, Ruš in Bukovec, zadaj del Košute.

To, kar se je z Malega Javornika videlo od Kočen.

Sestop z Malega Javornika po travah s telohi.

Sestop po labirintu kolovozov: na enem je bilo celo nekaj snega.

Na pol podrta kočura ob kolovozu sredi gozda.

Sled.