Predvčerajšnjim (v nedeljo, 18. oktobra) mimo lovske
koče na vrh Kamniškega Dedca, nato nazaj in po prijetni lovski poti pod
Zeleniškimi špicami v Repov kot in naprej do tolmunov.
Dan, ki je zjutraj obetal, se je sprevrgel v oblačno sivega, a na vrhu je bilo
vseeno zanimivo in tolmuni so vedno enkratni. Nekaj deset metrov pod lovsko
kočo se v smeri proti Srebrnemu sedlu odcepi prečna steza, ki po slabem
kilometru čez grapo Sedelščka pripelje na pot po Repovem kotu. Na enem ali dveh
mestih je zavarovana s tanko jeklenico, v kopnih in ne poledenelih razmerah tam
sicer ni težav. Okrog Dedca sva srečala vsaj dvajset obiskovalcev, pod tolmuni
Repovega kota, ki je včasih veljal za bolj osamljeno destinacijo pa le nekaj
manj. Kot je bilo videti s poti na vrh, se je na
Kamniškem sedlu trlo ljudi.
Vse prehojeno je bilo v celoti kopno.
 |
Jasno jutro je obetalo lep dan.
|
 |
Pohvalno.
|
 |
Gneča na poti za Kamniško sedlo.
|
 |
Pogled proti Zeleniškim špicam, zadaj konček Petkovih njiv, desno Šraj peski.
|
 |
Meni je Kamniški dedec prav simpatičen. Me spominja na Devils Tower iz Bližnjih srečanj...
|
 |
Prečna steza proti Sedelščku je mestoma zavoravana s tanko jeklenico.
|
 |
Dedec in meni nepoznan zob pod njim.
|
 |
Tolmuni so vedno zanimivi.
|
No comments:
Post a Comment