Razglednice Aljaževega stolpa

Naključje je hotelo, da mi je zbiratelj starih predmetov Ciril Ulčar, sicer avtor knjige Zgodbe z bolšjaka najprej pokazal, nato pa posodil zbirko nekaj deset razglednic Aljaževega stolpa. Ker so mi gore pri srcu, sem ga poprosil za dovoljenje, da razglednice objavim na spletnem dnevniku. Dovoljenje sem dobil, ta prijazna gesta ima za posledico post na tem blogu.

Skupno je v paketu okrog 50 razglednic in nekaj fotografij iz različnih časovnih obdobij. Nekaj je podvojenih ali celo potrojenih, tako da je v ožji izbor za obdelavo zaenkrat prišlo 37 artefaktov in obljuba g. Ulčarja, da bo še malo pobrskal, če bi se morebiti še kaj našlo.

Razglednice sem poskušal sortiratu po datumu nastanka, pa sem kaj kmalu naletel na težavo: na nobeni od njih seveda ni natisnjen datum posnetka, morebitni datumi poštnih žigov ali datumi, vpisani v besedilu pa so lahko nastali oziroma bili vpisani več let za dejanskim nastankom fotografije.

Na večini razglednic pa celo datumskega žiga ni mogoče razbrati ali ga sploh ni (če razglednica ni potovala), pa tudi v samih besedilih so pošiljatelji datume vpisovali le bolj izjemoma.

Da bi vsaj približno časovno razporedil slike, sem si zato pomagal na več načinov:

• Če je bila razglednica znanega avtorja, sem jo poskušal najti na spletu. V nekaj primerih (fotograf Pavlin z Jesenic) sem celo našel enako razglednico, ob njej pa vpisano letnico izdaje.
• Primerjal sem fizično stanje stolpa na razglednici (stara razglednica s stolpom z zastavico je zanesljivo nastala v približno prvih 15 letih po postavitvi stolpa 1895, saj je kasneje zastavica odpadla, v 20 letih prejšnjega stoletja je imel stolp močno skrivljen strelovod, ki so ga kasneje poravnali in podobno). Včasih sem primerjavo opravil tudi s stanjem na razglednici, za katero sem približno vedel datum nastanka.
• V času med obema vojnama je bil stolp grdo počečkan z raznimi napisi. Večkrat se pojavijo podpisi "Požar", pa "Irma", "Trolec", "Kokica", "Palme" in drugi umotvori. Nekatere razglednice brez datumov sem tudi s pomočjo teh napisov in razglednic, s podobnimi napisi, a opremljenimi z datumi, nekako nekako le umestil.
• Napis "Aljažev stolp" je najprej v črnih črkah na svetli podlagi, razglednice, datirane okrog 1930 in naprej, pa kažejo napis v svetlih črkah na temni podlagi.
• Italijanski Alpini in mejni kamen razglednice seveda ne morejo umestiti drugam, kot v čas med obema vojnama, prav tako kositrna (srebrna) zvezda ne paše drugam, kot v obdobje po 2. svetovni vojni.

In tako dalje...

Kljub trudu pa za umeščanje v čas pa: letnice ob razglednicah nikakor ne pomenijo letnice nastanka slik. Vpisana letnica pomeni, da je po zbranih podatkih razglednica bila poslana ali je mogoče celo res nastala najkasneje tega leta, zelo verjetno pa je nastala prej, tudi več let.

Pa še podrobnost ali dve, ki sta mi mimogrede padli v oči: vsem je znano, da je med obema vojnama meja z Italijo potekala globoko v slovenskem ozemlju. Zdi pa se mi, da se tisti, ki tega nismo doživeli, tega dejstva pravzaprav ne zavedamo dovolj. A razglednica z italijanskimi Alpini s peresi, ki se šopirijo na vrhu Triglava, pa tudi tista z jugoslovanskim graničarjem ki z orožjem v rokah sedi pred stolpom in čuva mejo nekako dajeta misliti, kako izjemno velik del domovine nam je petindvajset let po postavitvi stolpa iztrgala roka tujca. In, kako tragično, še za časa življenja Jakoba Aljaža...

In naprej: morda pa začasno barvno in simbolno preoblikovanje Aljaževega stolpa po drugi svetovni vojni le ni bilo tako zelo politično, kot se zdi na prvi pogled. V številnih besedilih na temo Aljaževega stolpa sicer prevladuje mnenje, da so v času po drugi svetovni vojni zastavico na vrhu stolpa zamenjali z zvezdo, kar pa ne ustreza resnici. Zastavica je odpadla že nekaj let po postavitvi, ostal je le strelovod. Kot kaže ena izmed razglednic (če seveda fotografija ni retuširana), pa so po drugi svetovni vojni na strelovod najprej dodali jugoslovansko zastavo, šele okrog leta 1960 so namestili srebrno zvezdo in stolp prebarvali na rdeče. Okrog 1982 je, zaradi snemanja filma o Kugyju stolp zvezdo izgubil in bil prebarvan nazaj na originalo sivo barvo. Zvezda srebrne barve, ki je bila pritrjena na vrhu stolpa kakšnih 20 let, bi po mojem mnenju sicer težko bila simbol tedanje politične ureditve. Znamenje v takšni obliki in takšne barve lahko videvamo ob številnih priložnostih, povezanih z naravo, vero, snegom, nebom in podobnim. Tudi rdeče pobarvan stolp ni nujno znamenje tedanjega časa. V tujini lahko vidimo številne gorske objekte (bivake), ki so rdeče prebarvani  iz popolnoma praktičnih razlogov - ker se bolje vidijo.

In še: prav žalostno je gledati slike iz poznih 30 let prejšnjega stoletja, ko je bil stolp ves posvinjan z grafiti. Naj mi grafitarji ne zamerijo, ampak meni se napisi zdijo grdi. Želim in upam, da se kaj takega stolpu ne bo nikoli več dogodilo.

Za kakršne koli dodatne informacije ali opombe, morda tudi za kakšno razglednico, ki jo v zbirki ni, se seveda iskreno priporočam.

* * *

1910 (#6, ocena letnice): Ni razglednica, le slika, zastavica še obstaja, cepin bi ustrezal obdobju.

1911 (#28): Fotograf Fran Pavlin.

1912 (#31): Fotograf Fran Pavlin. Zastavica že žalostno visi postrani.

1921 (#42): Napisa "J. Cvetek" ni več. Tudi zastavice ne.

1923 (#23): Najbrž pobarvana verzija razglednice #42.

1924 (#16, ocena letnice): strelovod je zelo upognjen.

1925 (#11): svetle črke napisa na temni podlagi.

1925 (#37)

1925 (#25, ocena letnice)

1928 (#15): Oseba levo od stolpa je verjetno izmišljena retuša.

1928 (#27): Kolaž več fotografij, slika stolpa je enaka razglednici #15.

1928 (#36, ocena letnice): Izgleda da je enaka razglednici #15, a brez umetno ustvarjene (retuširane) osebe.

1935 (#35, ocena letnice)

1935 (#12, ocena letnice)

1936 (#19)

1936 (#34)

1936 (#40)

1936 (#7, ocena letnice): Tale krava v resnici najbrž ni nikoli bila na vrhu Triglava.

1936 (#38): Jugoslovanski graničar z orožjem čuva mejo.

1937 (#29)

1938 (#5): Italijanski Alpini se šopirijo okrog stolpa.

1938 (#24, ocena letnice)

1938 (#32, ocena letnice): Stolp se mi zdi hudo zdelan in nevzdrževan.

1939 (#21, tudi hrbtna stran): Kako lahko je bilo včasih poslovati: gospa Marija Rudolf iz Mojstrane je naročila "1 sod 150 l dobrega belega vina takoj" pri velecenjenem gospodu  K. Černelju, vinskemu trgovcu iz Ljubljane. Naslovi so bili tedaj seveda čisto odveč, saj se je vendar vedelo, za koga gre, da ne govorimo o popolnem izostanku novodobne navlake kot so davčna številka, številka iz sodnega registra, izjava o kapitalskem vložku  in podobnih birokratskih neumnosti, ki so sedaj sestavni del vsakega poslovnega dokumenta. Foto: Putnik.

1942 (#17): Razglednica je bila poslana tega leta, a brez planinske vsebine. Je identična razglednici #36. Gospa Darinka sredi vojne vihre sporoča gospe Tončki, ki je kdo ve zakaj in v kdo ve katerem Neumarktu, da se ima dobro in da sem bosta morda kmalu videli.

1951 (#30): Znamka FNR Jugoslavije je nalepljena kar na slikovni strani razglednice. Markacija nad napisom priča, da bi fotografija lahko dejansko nastala v obdobju po vojni. Zdi se, da je bil stolp tedaj presenetljivo dobro vzdrževan.

1957 (#26): Če ni retuša, je na stolpu kovinska zastavica z jugoslovansko zastavo.

1961 (#9): Kolaž, v sredini stolp s kovinsko zastavico, prekrito z ledom.

1961 (#10): Samostojna slika, ki je sicer tudi del kolaža #9. Zanimivo: stolp nima pletenic za pritrditev.

1961 (#14, ocena letnice): morda gre le za skupinsko fotografijo na formatu papirja od razglednice. Stolp že ima zvezdo, a še ni prebarvan rdeče (vidi se napis "Aljažev stolp", ki ga je kasneje rdeča barva sicer prekrila).

1962 (#2, ocena letnice): Stolp je prebarvan v rdeče in srebrno zvezdo na vrhu.

1962 (#8)

1968 (#3): Rdeča barva bledi.

1971 (#1): Kolaž.

1972 (#4): Kolaž s fotografijo #3.

To bi bilo zaenkrat to.

Pa srečno pot!