Samhain

Halloween oziroma noč čarovnic je star keltski običaj, imenovan Samhain, ko so ljudje nekoč praznovali konec žetve, bilo je nekakšno keltsko novo leto. Na ta dan so pridelke shranili za prihajajočo zimo. Verjeli so, da se 31. oktobra meje med živimi in mrtvimi razdrejo, povezave pa so močnejše in jasnejše. V noči so videli most do sveta umrlih. Zato so na ta večer druidi zakurili velike kresove in vanje metali kosti živine, da bi si pridobili milost duhov. Nadeli so si tudi kostume in maske.

Halloween je krajšava za All Hallows' Even (večer vseh svetih), torej večer pred krščanskim praznikom vsi sveti. Sprva je bil dan vseh svetih 13. maj, vendar sta ga papeža Gregor III. in Gregor IV. premaknila na 1. november, ki je bil prvotno poganski praznik.

Najpogostejši simbol noči čarovnic je gotovo velika izrezljana buča, iz katere so odstranjena semena, v njej pa gori sveča. V preteklosti so Kelti namesto buč izrezovali repo, ki je simbolizirala glavo. Verjeli so namreč, da je glava najpomembnejši del telesa in nosilka duha in razuma.

Rezljanje buč za ta dan je za mnoge priljubljeno in zabavno opravilo. Na slikah zgoraj sta buči, ki sta bili kot okras postavljeni v nekem lokalu na Galjevici. Izrezljala ju je Sara Belec, zdi pa se mi, da bi jima brez pretiravanja lahko priznali tudi pridih umetnosti...

Več o Keltih in bučah je napisano tukaj: klik.

Pa srečno pot!